Pediatrinja: Stroga prepoved sladkarij ima lahko nasproten učinek
Pediatri opozarjajo, da imajo lahko stroge prepovedi pogosto nasproten učinek.
Mnogi starši mislijo, da bo stroga prepoved sladkarij, gaziranih pijač in prigrizkov rešila problem nezdravega prehranjevanja. A pogosto imajo takšne stroge prepovedi ravno nasproten učinek. Prav “prepovedano sadje” postane tisto, kar si otroci najbolj želijo.
Starši želimo, da bi otrok jedel zdravo, da bi imel rad sadje in zelenjavo ter da bi imel dober odnos s hrano. In na neki točki si zastavimo vprašanje: “Kaj če preprosto vržem sladkarije, gazirane pijače in prigrizke iz hiše?” Na prvi pogled se sliši logično. A po mnenju pediatrov stvari niso tako preproste.
Dr. Perri Klass, pediatrinja ter profesorica novinarstva in pediatrije na Univerzi v New Yorku, opozarja, da lahko stroge prepovedi zelo enostavno privedejo do neželenih posledic, poroča The Washington Post.
“Prepovedano” pogosto postane najbolj zanimivo
Dr. Klass pojasnjuje, da prepoved določenih živil ne gradi zdravega odnosa s hrano, temveč krepi prav tisto, čemur želimo, da se otroci izogibajo. Pediatrinja dr. Nimali Fernando, ustanoviteljica projekta Doctor Yum, se strinja. “Ko otrokom popolnoma prepovemo določeno hrano, postane še posebej privlačna, skoraj kot prepovedano sadje,” poudarja.
Ta učinek, ki ga mnogi starši prepoznavajo iz lastnih izkušenj, je povezan tudi s povečanim tveganjem za višje vrednosti indeksa telesne mase pri otrocih, pa tudi za razvoj nezdravih prehranjevalnih vzorcev pozneje v življenju.
Prehranjevalne navade oblikujemo že v najzgodnejših letih
Strokovnjaki se strinjajo, da imajo starši največji vpliv na otrokove prehranjevalne navade v zgodnji mladosti. Takrat se ustvari okolje, v katerem je na dosegu roke raznovrstna hranljiva hrana. Otrok se nauči, da so sadje, zelenjava in kuhani obroki del vsakdanjega življenja.
To je čas, ko morajo malčki pogosto preizkušati nove okuse, hrano povezovati z energijo in zdravjem. Naučiti se morajo, da so določena živila “osnovna”, druga pa “posebna”.
Kasneje, ko vaš otrok začne hoditi v šolo, vstopi v svet in se sreča s sladkarijami, sokovi in prigrizki, mu lahko razložite, da je v redu, da jih uživa občasno, ne pa ves čas.
Torta, piškoti in sladoled naj bodo namenjeni posebnim priložnostim, kot so rojstni dnevi, izleti in prazniki, vendar ne kot nagrada za obrok, dober nastop ali “če poješ brokoli”. Takšne “nagrade za hrano” pogosto vodijo do težav s samoregulacijo, prenajedanja in celo čustvenega prehranjevanja.
Namesto tega skupno pripravo in uživanje hrane spremenite v nekaj toplega in družinskega: kuhajte skupaj, jejte skupaj, pogovarjajte se. Na ta način hrano povezujete s skupnostjo in lepimi spomini, ne pa s prepovedmi in presojanjem. Hrana takrat preneha biti sredstvo nadzora ali pogajanja in postane del vsakdanjega skupnega življenja.
Različne družinske navade so priložnost za učenje
Otroci hitro opazijo, da se v različnih družinah uživajo različne vrste hrane, v različnih količinah in po različnih pravilih. Strokovnjaki namesto kritiziranja svetujejo, da starši to situacijo izkoristijo kot priložnost, da pojasnijo lastne družinske navade, pa tudi da pokažejo spoštovanje do izbire drugih.
Prepovedi imajo svoje mesto le, kadar obstaja resnična nevarnost, kot so na primer alergije na hrano. V tem primeru je pomembno, da starši in otrok jasno vedo, katerim živilom se je treba popolnoma izogniti.
Najpomembneje pa je, da ste vzornik. Če želite, da vaši otroci jedo zdravo hrano, jo jejte sami. Če želite, da razumejo razliko med vsakdanjo hrano in hrano za “posebne priložnosti”, jim to pokažite s svojim zgledom.
