Strokovna delovna skupina pod vodstvom Janeza Vogrinca je pripravila končni predlog Nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja za obdobje 2023-2033 in ga predala ministru za izobraževanje Darju Feldi.
Vogrinc je na novinarski konferenci na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje predstavil spremembe osnutka nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja, ki so ga predstavili februarja. Uvodoma je dejal, da so v predlogu programa opredelili 21 strateških ciljev, 55 strateških podciljev in 306 ukrepov za vzgojno-izobraževalni sistem.
Vzpodbudili bi več staršev
Na področju predšolske vzgoje predlagajo, da bi otroke, ki niso vključeni v predšolsko vzgojo, vključili v krajši program vrtca, ki bi ga podaljšali na obseg od 240 do 480 ur. Program bi bil organiziran od marca do vstopa otroka v prvi razred osnovne šole. Kot je navedel, je približno tisoč otrok, ki niso vključeni v predšolsko vzgojo. “Upam, da bomo vzpodbudili še več staršev, da bodo vpisali otroke v predšolsko vzgojo,” je dejal Vogrinc.
Predlagajo evalvacijo namena srednješolskih programov. “Treba je premisliti ustreznost trenutnih srednješolskih programov. Kateri so takšni, da usposabljajo dijake za to, da vstopijo na trg dela, kateri pa za terciarno izobraževanje? Pri teh je treba okrepiti splošnoizobraževalne ukrepe, pri drugih pa je prav, da imajo okrepljeno praktično usposabljanje,” je navedel Vogrinc.
Dve ravni zahtevnosti za vse splošnoizobraževalne izbirne predmete
Predlagajo, da se ohranita dve ravni zahtevnosti na splošni maturi pri matematiki in tujem jeziku. Za zvišanje ravni znanja dijakov pa predlagajo vpeljavo dveh ravni zahtevnosti pri vseh splošnoizobraževalnih izbirnih predmetih.
Predlagajo, da se sistemizira delež delovnega mesta učitelja za poučevanje začetnega pouka slovenščine že za enega na novo vključenega učenca priseljenca. Poleg tega menijo, da je treba zagotoviti možnost dodatnih ur slovenščine za učence priseljence tudi v tretjem in četrtem letu njihove vključitve v osnovno šolo, če ne dosegajo zadovoljivega nivoja poznavanja in uporabe učnega jezika. “S temi ukrepi želimo jasno sporočiti, da je znanje slovenščine osnovni pogoj, da lahko sledijo tudi ostalim predmetom,” je poudaril.
Dodatna ura športne vzgoje
Navedel je, da želijo spodbuditi večjo gibalno aktivnost učencev, dijakov in odraslih. “Predlagamo, da se v zadnje triletje osnovne šole doda ena ura športne vzgoje,” je poudaril. Vsakemu učencu in dijaku je treba zagotoviti pogoje za pet ur športa na teden v splošnem šolskem sistemu, meni. To po njegovih besedah ne pomeni pet ur športa, ampak obvezne ure, ki jih že ima predmet šport, skupaj z izbirnimi predmeti in ostalimi športnimi vsebinami v šoli.
Po Vogrinčevih besedah je treba povečati javna sredstva za predšolsko, osnovnošolsko in srednješolsko izobraževanje do leta 2033 z zdajšnjih 4,17 odstotka BDP na najmanj 4,6 odstotka BDP. Predlagajo pa dodatno financiranje zavodov, ki delujejo v posebnih okoliščinah, so denimo oddaljeni od mestnih središč. “S tem želimo sporočiti, da se zavedamo, da so vrtci in šole v različnih položajih,” je dejal.
Vogrinc je napovedal, da bo ministrstvo v pol leta pripravilo akcijske načrte uresničevanja ukrepov, kjer bodo opredelili tudi, kdo in do kdaj je odgovoren za njihovo realizacijo. Napovedal je, da bo predlog programa septembra obravnaval DZ.
