Tega simptoma nikar ne spreglejte

Za zgodnje odkrivanje bolezni so ključni ozaveščenost, zgodnje prepoznavanje simptomov in pravočasna diagnostika.

Rak endometrija je najpogostejši maligni tumor ženskih rodil v razvitem svetu. V zgodnjih stadijih je ena izmed najbolje ozdravljivih oblik raka pri ženskah. Ker presejalnega programa za raka endometrija ni, so za zgodnje odkrivanje bolezni ključni ozaveščenost, zgodnje prepoznavanje simptomov in pravočasna diagnostika, poudarja specialist ginekologije in porodništva doc. dr. Sebastjan Merlo, dr. med., iz Onkološkega inštituta Ljubljana.

Rak materničnega telesa v veliki večini primerov pomeni rak endometrija, saj več kot 90 odstotkov malignih tumorjev maternice izhaja iz maternične sluznice (endometrija). V pogovoru se zato izrazi rak maternice, rak materničnega telesa in rak endometrija pogosto uporabljajo kot sopomenke.

Redkejše oblike so sarkomi, ki nastanejo iz mišične plasti maternice (miometrija), a predstavljajo manj kot 5 odstotkov vseh primerov in imajo povsem drugačen biološki potek.

V Sloveniji pri približno 350 ženskah letno

Rak endometrija je najpogostejši maligni tumor ženskih rodil v razvitem svetu. V Sloveniji se po podatkih registra raka pojavi pri približno 350 ženskah letno. Največja pojavnost je v obdobju po menopavzi, torej med 50. in 70. letom starosti.

Pri ženskah, mlajših od 40 let, je redek, vendar je treba nanj pomisliti ob nepravilnih krvavitvah, zlasti pri ženskah z dejavniki tveganja.

Obstaja več dejavnikov tveganja

Najpomembnejši dejavnik tveganja je dolgotrajna estrogenska stimulacija endometrija brez ustreznega progesteronskega ravnovesja. To se lahko pojavi spontano ali kot posledica zunanjih vplivov.

Med potrjenimi dejavniki tveganja so debelost (periferno aromatiziranje androgenov v estrogene v maščobnem tkivu poveča raven estrogena), metabolni sindrom (sladkorna bolezen tipa 2 in hipertenzija pogosto spremljata debelost ter dodatno povečata tveganje), dolga reproduktivna doba (zgodnja menarha in pozna menopavza), ne-rodnost (odsotnost nosečnosti pomeni več menstrualnih ciklov in s tem več obdobij neurejene estrogenske stimulacije), hormonska nadomestna terapija (dolgotrajno nadomestno zdravljenje samo z estrogeni), dedni sindromi (predvsem Lynch sindrom (hereditarni nepolipozni kolorektalni karcinom), kjer se rak endometrija lahko pojavi že v mlajših letih).

Kateri je najpogostejši simptom?

Najpogostejši simptom je nenormalna krvavitev iz nožnice. Pri ženskah po menopavzi je to vsaka krvavitev. Pri premenopavzalnih ženskah so opozorilne obilne, neredne ali izvenciklične krvavitve. Manj specifični znaki so voden ali krvavkast izcedek, bolečina v spodnjem delu trebuha ali občutek pritiska v mali medenici.

Diagnozo zdravniki postavijo s transvaginalnem ultrazvokom, s katerim ocenijo debelino maternične sluznice, in z biopsijo maternične sluznice.

“Večino rakov endometrija predstavljajo endometrioidni adenokarcinomi, ki imajo počasnejši, neagresiven potek, so hormonsko odvisni, se pogosto odkrijejo zgodaj in imajo dobro prognozo,” pojasnjuje doc. dr. Merlo. “Manjši delež predstavljajo raki visokega gradusa (serozni, svetlocelični, nediferencirani, karcinosarkomi), ki so biološko agresivnejši, velikokrat hormonsko neodvisni in napredujejo hitreje ter imajo slabšo prognozo.“

Kaj lahko ženske storijo same za zgodnje odkrivanje?

“Približno 70 odstotkov bolnic je ob diagnozi v začetnem stadiju, ko je bolezen omejena na maternico. To je posledica zgodnjih simptomov (krvavitve), ki bolnice hitro pripeljejo na pregled h ginekologu,” pravi doc. dr. Merlo.

Ker specifičnega presejalnega programa (kot ga imamo za raka materničnega vratu) za raka endometrija ni, lahko za zgodnje odkrivanje največ storijo ženske same. Pomembno je, da ne prezrejo krvavitve po menopavzi ter da ob atipičnih krvavitvah pred menopavzo opravijo ginekološki pregled.

Prognoza je tesno povezana s stadijem, histološkim tipom in gradusom tumorja. “Pri zgodnjih stadijih (I–II) je 5-letno preživetje nad 80–90 odstotkov. Pri napredovalih stadijih (III–IV) preživetje upade na 15–50 odstotkov, odvisno od obsega bolezni. Agresivnejši tumorji imajo bistveno slabšo prognozo, ne glede na stadij,” razloži doc. dr. Merlo.

Kako poteka zdravljenje?

“Osnovno zdravljenje je kirurška odstranitev maternice z jajčniki in jajcevodi (histerektomija z adneksektomijo) in biopsija varovalnih bezgavk. Pri agresivnejših histoloških podtipih se opravi tudi klasična limfadenektomija (odstranitev medeničnih in/ali paraaortalnih bezgavk), omentektomija (odstranitev pečice) in biopsija peritoneja,” možnosti opiše doc. dr. Merlo. “Pri agresivnejših histoloških podtipih ali pri napredovalih stadijih je potrebno dopolnilno zdravljenje z radioterapijo in/ali sistemskim zdravljenjem. V poštev prihaja v določenih primerih tudi hormonska terapija (hormonsko občutljivi tumorji). Pri mlajših ženskah z zelo zgodnjim, hormonsko odvisnim rakom se lahko v skrbno izbranih primerih razmisli o konservativnem pristopu zdravljenja z namenom ohranitve plodnosti.“