Rodnost pada: “Preprostih in univerzalno učinkovitih rešitev ni”
Število rojenih v Sloveniji v zadnjih letih pada. Lani se je pri nas rodilo najmanj otrok doslej, letos začasni podatki kažejo podobno sliko.
V letu 2024 se je po podatkih Statističnega urada RS (SURS) rodilo 16.875 otrok, kar je najmanj doslej. Leta 2023 se je prvič doslej rodilo manj kot 17.000 otrok. V 2024 je bilo tako v primerjavi z letom 2023 za 0,7 % manj rojstev. “Na 1.000 prebivalcev se je rodilo 7,9 otroka, najmanj od leta 1922, odkar na ozemlju Slovenije spremljamo podatek o rojenih,” so pojasnili na statističnem uradu.
Od leta 2017 je naravni prirast pri nas negativen. V letu 2024 je bil negativen v vseh mesecih in je znašal -2,2. Iz začasnih podatkov za letošnje leto vidimo, da je bil septembra prvič letos naravni prirast rahlo pozitiven. Rodilo se je 1.515 otrok, umrlo pa je 1.487 prebivalcev Slovenije.
Trend, ki ga lahko opazujemo pri nas, je, da večji delež mater rojeva pri višji starosti in rodi manj otrok.
Rodnost pada že od prve polovice osemdesetih let
“Demografske spremembe na področju rodnosti kažejo postopno zniževanje stopnje rodnosti. Rodnost v Sloveniji tako upada že od prve polovice osemdesetih let naprej. Leta 1981 je prvič padla pod 2, nato pa se je še naprej zniževala. Najnižjo stopnjo rodnosti v Sloveniji beležimo v letu 2003 (1,20). Od takrat naprej je bilo mogoče opaziti trend počasnega zviševanja stopnje rodnosti vse do leta 2013, ko je ta ponovno nekoliko padla. V letu 2015 je bilo ponovno mogoče zaznati rahel dvig stopnje rodnosti (1,57), ki se nadaljuje tudi v letu 2016 (1,58) in 2017 (1,62). V letu 2018 in 2019 rahlo upade na 1,61. Celotna stopnja rodnosti je za leto 2022 znašala 1,55, za leto 2023 pa 1,51,” na Direktoratu za družine na Ministrstvu RS za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti predstavijo podatke statističnega urada.
Za večino evropskih in drugih razvitih držav so značilni nizka smrtnost in rodnost, sorazmerno nizek ali celo negativen naravni prirastek prebivalstva. “Demografi že desetletja intenzivno iščejo odgovore, ki zadevajo vprašanje dviga stopnje rodnosti, vendar izpostavljajo, da ni preprostih in univerzalno učinkovitih rešitev. Države v okviru družinske in drugih politik tako sprejemajo številne in raznovrstne ukrepe, ki bi utegnili imeti pozitiven vpliv na dvig stopnje rodnosti (ukrepi na področju materinskega, očetovskega in starševskega dopusta, otroški dodatek, spremembe družinskih prejemkov, davčne olajšave, spremembe na področju vzgoje in varstva predšolskih otrok, stanovanjske politike, delovne zakonodaje ipd.), vendar tako tuje kot tudi domače raziskave in analize kažejo, da imajo ukrepi na zviševanje rodnosti majhen in praviloma kratkoročen vpliv,” pojasnjujejo.
Pri odločitvi ne razmišljajo o ukrepih
“Podatki Raziskave o vplivih veljavnih ukrepov družinske politike na odločanje za otroke, ki jo je v letu 2010 izvedel Inštitut Republike Slovenije za socialno varstvo (IRSSV), kažejo, da se ljudje za otroke odločajo predvsem zato, ker si jih želijo imeti, medtem ko so ukrepi družinske politike obrobnega pomena. Vendar je bilo v raziskavi posebej opozorjeno, da bi bilo napačno sklepati, da ukinitev obstoječih ukrepov ne bi imela neželenih negativnih posledic,” predstavijo na direktoratu podatke raziskave. “Obstaja namreč resna nevarnost, da bi se ob ukinitvi ali zožitvi ukrepov stopnja rodnosti pričela nižati.“
Tem ugotovitvam je pritrdila tudi študija IRSSV Primerjalna analiza dobrih praks za dvig rodnosti v mednarodni perspektivi, ki jo je MDDSZ naročilo leta 2016. “Odsotnost aktivne družinske politike pomeni večjo verjetnost, da bo v prihodnosti prišlo do upada stopenj rodnosti in hkrati do materialnega poslabšanja položaja družin z otroki,” pravijo na direktoratu.
Posebnosti slovenskega prostora, ki vplivajo na rodnost
Poleg subjektivnih in kulturno-vrednotnih dejavnikov pomembno vlogo pri odločitvi za družino igrajo t. i. strukturni dejavniki. Gre za položaj žensk na trgu delovne sile, varnost in obliko zaposlitve ter stanovanjski položaj mladih in mladih družin. Sama družinska politika na to težje vpliva. “Tu se kažejo nekatere posebnosti slovenskega prostora, ki (kljub mednarodno priznani dobro zastavljeni družinski politiki) negativno vplivajo na stopnje rodnosti – med strukturnimi dejavniki so to npr. pozno osamosvajanje mladih (z vidika odhoda od doma), pozen vstop na trg dela, težave pri reševanju prvega stanovanjskega problema ter med kulturno-vrednotnimi dejavniki neenakost med spoloma v zasebni sferi, kjer neplačano delo v večji meri opravljajo ženske.“
Cilj je krepitev ukrepov
V Resoluciji o družinski politiki 2018–2028 “Vsem družinam prijazna družba” so opredeljeni cilji družinske politike, ki so ključno vodilo pri opredeljevanju ukrepov in aktivnosti na tem področju:
- skrb za kakovost življenja družin (še posebej kakovost življenja otrok);
- zaščita družin in posameznih družinskih članov, zlasti otrok;
- ustvarjanje pogojev, ki bodo ljudi spodbujali k ustvarjanju družin/večjemu številu otrok).
Ugodni pogoji, ki pri ljudeh sprožajo občutek varnosti in stabilnosti, ter družinam prijazna družinska politika, ki promovira ukrepe za lažje usklajevanje poklicnega in družinskega življenja ter spodbuja enakost spolov, so pomembni za demografsko politiko. Raziskave in primeri iz tujine kažejo, da so ti ukrepi v sodobnih družbah pravzaprav edini, pri katerih je mogoče zaznati blag pozitiven vpliv na odločanje za otroke.
Slovenija si bo v skladu s cilji družinske politike še naprej prizadevala za krepitev ukrepov uspešnega usklajevanja področij poklicnega in zasebnega življenja, finančne spodbude in olajšave za družine z otroki, krepitev podpornih mehanizmov v podporo družinam ter vzpostavitev delujoče stanovanjske politike in podporne storitve za kakovost družinskega življenja, zagotavljajo na direktoratu.
