“Ena opazka lahko pusti rano, ki jo nosimo še dolgo”
Gre za odprto povabilo k razmisleku in raziskovanju strategij za soočanje z različnimi oblikami sovraštva, spodbujanju povezanosti in krepitvi sočutja med mladimi.
V torek, 10. junija 2025, je v veliki dvorani Mestne občine Nova Gorica potekal četrti strokovni seminar z naslovom “Podpiranje sočutja in sodelovanja z in med mladimi”, ki ga je Urad RS za mladino organiziral v sodelovanju z Mladinskim centrom Nova Gorica. Dogodek je bil del serije seminarjev, ki potekajo po šestih slovenskih regijah, in je bil posvečen promociji nove znanstvene monografije.
Gre namreč za pomemben rezultat dela Urada za mladino: Prvo znanstvena monografija z naslovom “Sočutni jezik med mladimi: Povezovanje vlade, znanosti, stroke in civilne družbe v iskanju odzivov na sovražni govor”.
Publikacija predstavlja del prizadevanj za spodbujanje strpnejše in bolj povezovalne komunikacije med mladimi, zlasti v digitalnem prostoru, kjer so znanstvene raziskave zaznale porast medvrstniškega nasilja. V monografiji sodelujejo številni priznani strokovnjaki, tudi iz NIJZ, Varuha človekovih pravic, Zagovornika načela enakosti ter nevladnih organizacij.
Osrednji poudarek publikacije je pomen sodelovanja med različnimi sektorji in iskanje praktičnih rešitev za izboljšanje komunikacije med mladimi. Monografija je brezplačno dostopna tudi v elektronski obliki, najdete jo TUKAJ.
V monografiji sodeluje več kot 70 avtorjev iz vladnega, strokovnega, znanstvenega in nevladnega sektorja. Gre za odprto povabilo k razmisleku in raziskovanju strategij za soočanje z različnimi oblikami sovraštva, spodbujanju povezanosti in krepitvi sočutja med mladimi, tako v fizičnih kot digitalnih prostorih.
Konflikti tudi v odnosih z učitelji
Dogodka so se udeležili tudi dijaki iz Gimnazije Nova Gorica, ki so s svojo prisotnostjo dodali pomemben glas v razpravi o medvrstniškem sožitju in družbeni povezanosti. V delu delavnice, namenjenem vprašanjem in razpravi, so prav dijaki postavili nekatera najbolj zanimiva vprašanja, ki so se nanašala na reševanje konfliktov, tudi tistih v odnosu do učiteljev.
Zelo proaktivno so se seminarja udeležili nekateri učitelji, profesorji in drugi zaposleni v šolstvu, ki so v razpravi sami izpostavili izzive in pomanjkljivosti tudi v komunikaciji znotraj učiteljskih kolektivov. Vsi so se strinjali, da je potreba po sočutnejši in bolj odprti komunikaciji prisotna ne le med mladimi, temveč tudi med strokovnjaki, ki z njimi delajo.
Vse je posebej ganil govor direktorice Mladinskega centra Nova Gorica Jane Kruh, ki ga objavljamo v celoti.
“Spoštovani.
Ste se kdaj vprašali, koliko moči ima ena sama beseda?
Najbrž se strinjate z mano, da ena beseda lahko ogreje srce.
Prav tako lahko ena fraza spremeni dan.
In ena opazka lahko pusti rano, ki jo nosimo še dolgo.
Danes se bomo dotaknili nečesa, kar uporabljamo vsak dan, a redko razmislimo, kako globoko vpliva na naša življenja.
Govorili bomo o jeziku – še posebej o sočutnem jeziku.
O jeziku, ki ni samo sredstvo sporazumevanja, temveč most med ljudmi.
Živimo v času, ko mladi stojijo pred neštetimi izzivi:
pritisk popolnosti na družbenih omrežjih,
strah pred neuspehom,
osamljenost – kljub temu, da smo vedno “povezani”.
In prav v teh okoliščinah bi morali ustvarjati okolja, kjer se počutimo varne. Kjer besede zdravijo in ne ranijo. Žal pa je resničnost pogosto drugačna.
Sočutje hitro izgine v nekaterih vsakdanjih okoljih:
V šoli, kjer namesto podpore naletimo na nerazumevanje.
Na spletu, kjer marsikdo pozabi, da za vsakim profilom stoji resnična oseba s čustvi.
Doma, kjer si včasih želimo razumevanja, pa namesto iskrenega pogovora naletimo na ukaze – ali na tišino, ki ne posluša.
In tudi tišina je lahko eden najbolj sočutnih jezikov.
Tišina, ki posluša brez prekinjanja in pove: “Tukaj sem s teboj, tudi če ne najdem pravih besed.”
Sočutni jezik ni znak šibkosti. Ravno nasprotno – je dokaz emocionalne inteligence in zrelosti.
Mlade večkrat vprašam: “Kakšni si želite postati? Ste zadovoljni s tem, kako govorite z drugimi? In kako govorite sami s seboj?”
Odrasli pa bi si morali zastaviti vprašanje: “Ali smo mladim dober zgled? Učimo jih, kako naj govorijo – kakšne besede pri tem izbiramo? Kakšna je naša neverbalna komunikacija?”
Če bomo danes začeli poslušati malo bolj pozorno in govoriti malo bolj premišljeno in včasih tudi le tiho poslušali, bomo ustvarili svet, kjer se nihče ne bo bal izraziti, kdo je. Svet, kjer bodo besede gradile.
Hvala, da ste danes tukaj.
In hvala, ker boste sočutni jezik nesli naprej – k drugim in vase.”
