Štirinajst mitov o dojenju

Obstajajo številni miti o dojenju. Kaj je torej dejstvo in kaj izmišljotina?

Dr. Michele Griswold, svetovalka za laktacijo, diplomirana medicinska sestra, raziskovalka in zagvornica dojenja, razbija mite o dojenju. Zastopa Mednarodno združenje svetovalcev za laktacijo pri Svetovni zdravstveni organizaciji in UNICEF-u. Omenjeni organizaciji vlade in celotno družbo pozivajo, naj materam zagotovijo podporo, ki jo potrebujejo pri dojenju.

1. mit o dojenju: Dojenje je enostavno.

Dojenčki se rodijo z refleksom, da iščejo materine prsi. Vendar pa mnoge matere potrebujejo pomoč pri pristavljanju otroka k dojki in zagotavljanju, da otrok pravilno prime dojko. Dojenje zahteva čas in vajo tako za mamico kot otroka. Gre za dolgotrajen proces, pri katerem potrebujejo mamice prostor in podporo svoje okolice.

2. mit o dojenju: Dojenje običajno boli – boleče bradavice so neizogibne.

Učenje dojenja je za številne mamice nelagodno. S pravo podporo pri pristavljanju otroka k dojki se lahko bolečim bradavicam izognejo. V primeru težav se mamice lahko obrnejo na svetovalke za dojenje, da jim pomagajo odpraviti težave.

3. mit o dojenju: Pred dojenjem si morate umiti bradavice.

Umivanje bradavic pred dojenjem ni potrebno. Ko se dojenčki rodijo, zelo dobro poznajo vonj in glas svoje matere. Bradavice proizvajajo snov, ki jo dojenček vonja in ima bakterije, ki pomagajo zgraditi dojenčkov lasten zdrav imunski sistem za vse življenje.

4. mit: Novorojenčka in mamo je treba po porodu ločiti, da se mama spočije.

Zdravniki, medicinske sestre in babice pogosto spodbujajo stik kože na kožo, znano tudi kot kengurujčkanje, takoj po rojstvu. Neposreden stik z dojenčkom je zelo pomemben, saj pomaga dojenčku najti dojko in se nanjo prisesati. Stalen stik v prvi uri po rojstvu pomaga spodbujati tudi prvi podoj. Če mamica ne more izvesti stika kože na kožo, lahko to namesto nje počne partner ali drug družinski član.

5. mit: Med dojenjem je treba jesti le pusto hrano.

Za doječem matere velja enako kot za vse ostale – uživati morajo uravnoteženo prehrano. Na splošno ni treba spreminjati prehranjevalnih navad. Dojenčki so izpostavljeni prehranjevalnim navadam matere že v maternici. Če mati opazi, da ima otrok reakcijo na določeno hrano, se je najbolje posvetovati s strokovnjaki.

6. mit: Vadba bo vplivala na okus vašega mleka.

Vadba je zdrava za vse, tudi za doječe matere. Ni dokazov, da bi vplivala na okus vašega mleka.

7. mit: Če ne boste začeli dojiti takoj, ne boste mogli dojiti.

Z dojenjem je lažje začeti, če začnete v prvi uri po rojstvu, saj so takrat otrokovi refleksi zelo močni, otrok pa je pripravljen na učenje hranjenja. Če ne morete začeti z dojenjem takoj po rojstvu, začnite takoj, ko boste lahko. Če potrebujete pomoč pri pristavljanju otroka k prsim, se obrnite po pomoč na zdravstveno osebje. Pogost stik kože na kožo in pristavljanje otroka k prsim bosta pomagala pri začetku dojenja.

8. mit: Če želite dojiti, nikoli ne smete uporabljati mlečne formule.

Matere se lahko odločijo, da morajo občasno uporabiti mlečno formulo, hkrati pa še naprej dojiti. Pomembno je poiskati nepristranske informacije o formulah in drugih izdelkih, ki nadomeščajo materino mleko. Če želite ohraniti proizvodnjo materinega mleka, še naprej čim pogosteje ponudite dojko svojemu otroku. Koristno se je posvetovati s strokovnjaki za laktacijo ali drugimi usposobljenimi strokovnjaki, ki lahko mamicam pomagajo pripraviti načrt dojenja, ki jim najbolj ustreza.

9. mit: Mnoge matere ne morejo proizvesti dovolj mleka.

Skoraj vse matere proizvedejo ustrezno količino mleka za svoje dojenčke. Proizvodnja materinega mleka je odvisna od tega, kako dobro je otrok pristavljen k dojki, pogostosti dojenja in kako dobro otrok sesa ob vsakem hranjenju. Dojenje ni samo materina skrb, ampak potrebuje podporo tudi drugih družinskih članov. Podporo lahko predstavljajo tudi nasveti zdravstvenih delavcev, pomoč na domu, skrb za pravilno prehranjevanje in uživanje zadostnih količin tekočine.

10. mit: Če ste bolni, ne smete dojiti.

Običajno lahko mamice nadaljujejo z dojenjem tudi v času bolezni. Poskrbeti je treba za ustrezno zdravljenje, počitek, kakovostno hrano in dovolj tekočine. Velikokrat se protitelesa, ki jih materino telo izdela za zdravljenje  bolezni, prenesejo na otroka in mu ustvarijo lastno obrambo zdravja.

11. mit: Če dojite, ne smete jemati nobenih zdravil.

Pomembno je, da obvestite svojega zdravnika, da dojite, in da preberete navodila pri vseh zdravilih, ki jih kupite v prosti prodaji. Morda bo treba zdravila jemati ob določenem času ali v določenem odmerku ali jemati alternativno obliko. O vseh zdravilih, ki jih jemljete, morate obvestiti tudi otrokovega zdravnika.

12. mit: Dojenčki, ki so bili dojeni, so prikupni.

Vsi dojenčki so različni. Nekateri so bolj navezani na svoje starše kot drugi, ne glede na to, kako so bili hranjeni. Dojenje zagotovi dojenčku najboljše hranilne snovi, ki jih potrebuje in pomembno vpliva na razvoj njihovih možganov. Dojeni dojenčki so večkrat v naročju mame, kar krepi njuno vez.

13. mit: Dojenčka je težko odstaviti, če ga dojite več kot eno leto.

Ni dokazov, da je po enem letu težje prenehati dojiti, obstajajo pa dokazi, da je dojenje do dveh let koristno tako za matere kot otroke. Mater in otroci so si različni, zato je od vsakega posameznika odvisno, katera možnost jim najbolj ustreza.

14. mit: Če se boste vrnili v službo, boste morali otroka odstaviti.

Veliko mater nadaljuje z dojenjem tudi po vrnitvi na delo. Če imate pravico, da med službo dojite in vam v ta namen pripada poseben prostor, potem vam lahko kdo pripelje otroka v službo. Če je možnost, lahko odidete domov dojit ali pa si mleko stisnete in odnesete domov. Če nimate možnosti dojenja med delovnim časom, si poskusite čez dan vzeti nekaj časa, mleko izbrizgajte, ob prihodu domov pa otroka dojite. Če boste uporabili za nekatera hranjenja mlečno formo, je priporočljivo, da otroka dojite, ko ste doma.