Kako okužba s toksoplazmozo ali listeriozo vpliva na dojenje? Strokovnjakinja pojasnjuje, ali lahko mamica otroka doji ali ne.
Zaskrbljeno mamico je zanimalo, ali se lahko okužba s toksoplazmozo in listeriozo prenese preko dojenja, torej preko materinega mleka na dojenčka. Vprašanje je zastavila na platformi med.over.net.
Odgovorila ji je strokovnjakinja Nina Pirnat, dr. med., specialistka epidemiologije. “Toksoplazmoza bi se na plod lahko prenesla, če bi se prvič okužila prav nosečnica (ki vi preko krvnega obtoka okužila plod, ne pa z dojenjem. Tudi pri listeriozi gre za prenos preko živil na nosečnico in krvnega obtoka na plod,” je pojasnila.
Kaj je toksoplazmoza?
“Toksoplazma je enocelični zajedavec (parazit). Povzroča okužbo z živili, ki lahko prizadene plod,” v zloženki Varnost živil v prehrani nosečnic pojasnjuje Nacionalni inštitut za javno zdravje.
Pri zdravih ljudeh toksoplazmoza običajno poteka brez simptomov in zapletov. Hujše posledice lahko pusti pri imunsko oslabljenih in pri nosečnicah. “Če se ženska okuži s toksoplazmo že pred nosečnostjo, paraziti ne predstavljajo tveganja za plod zaradi razvite imunosti matere. Če pa se nosečnica prvič okuži s toksoplazmo med nosečnostjo, se lahko paraziti prenesejo na plod,” razložijo.
Posledice okužbe ploda s toksoplazmo so lahko splav, prezgodnji porod, mrtvorojeni plod. Pri preživelih novorojenčkih pa lahko pride do izgube sluha, slepote, duševne prizadetosti in prizadetosti možganov.
Toksoplazmoza se z živali prenaša na ljudi. Končni gostitelj toksoplazme je mačka. Človek je eden od njenih vmesnih gostiteljev. Pojavlja se v različnih razvojnih oblikah, kot trofozit in tkivna cista v gostiteljih ter kot oocista v okolju.
Človek se najpogosteje okuži z živili. Okužba je možna še s prenosom parazita z mačke na človeka prek onesnaženih rok, z vdihavanjem oocist s prahom iz okolja. Pri okuženih nosečnicah se plod okuži prek posteljice.
Tvegana živila za nosečnice so surovo, toplotno nezadostno obdelano meso, surova slabo oprana zelenjava in sadje, surovi kalčki, nepasterizirani sokovi, fekalno onesnažena pitna voda. Manj pogosto tveganje predstavljajo tudi školjke in morski sadeži ter nepasterizirano mleko (npr. surovo ovčje, kozje).
Na kaj je treba paziti?
Pomembno je, da tvegana živila pred zaužitjem ustrezno obdelamo – dobro operemo, olupimo ali dobro toplotno obdelamo. Poskrbeti je treba tudi, da živil ne onesnaži mrčes. Pogosto je treba umivati roke in vzdrževati čistočo. Surova živila shranjujemo in pripravljamo ločeno. Zanje uporabljamo drug pribor. Poskrbeti je treba, da so živila shranjena na ustrezni temperaturi.
Oociste toksoplazmoze izločajo predvsem mačji mladički in mlade mačke. Pri odraslih mačkah je to manj verjetno. Kaj lahko storijo lastniki mačk? Mačk ne hranimo s surovim ali toplotno nezadostno obdelanim mesom. Izogibamo se stikom z mačjimi iztrebki in materiali, ki so lahko onesnaženi z njimi. Pri delu s tem je treba uporabiti rokavice. Mačje stranišče je treba čistiti vsak dan. Oociste v mačjih iztrebkih postanejo kužne po enem do petih dneh. Vsakodnevno je treba čistiti tudi mačjo posodo, pri tem uporabljamo pribor, namenjen samo temu.
Zaloge peska pokrijemo, da jih mačke ne onesnažijo z iztrebki. Pri delu na vrtu nosimo rokavice in si po zaključku dobro umijemo roke. Mačke imamo raje v notranjih prostorih. Izogibati se moramo stiku s potepuškimi mačkami, priporočljivo pa je tudi, da med nosečnostjo ne posvojimo nove mačke.
Kaj je listerija?
Listerija je bakterija, ki povzroča okužbo z živili, ki lahko prizadene plod. Pri zdravih ljudeh običajno poteka brez simptomov in zapletov. Nosečnice in novorojenčki spadajo v skupino ranljivih oseb, kjer lahko pride do razvoja hujše oblike bolezni.
“Posledice okužbe ploda z listerijo so lahko: splav, prezgodnji porod, nizka porodna teža, smrt novorojenčka. Pri preživelih novorojenčkih: duševna prizadetost, paralize, slepota, motnje v razvoju možganov, srca in ledvic,” pojasnjuje NIJZ.
Listerija je bolezen živali, ki se prenaša na ljudi. “Z blatom okuženih domačih in divjih živali ter ljudi se listerija sprošča v okolje. Prisotna je lahko v zemlji, prahu, vodi, odpadnih komunalnih vodah, z listerijo so onesnažena tudi mnoga živila. Z listerijo se najpogosteje okužimo z živili (vstopno mesto so prebavila),” pojasnjuje. Možno je, da pride do okužbe z neposrednim stikom (vstopno mesto je koža); po zraku (vstopno mesto je očesna sluznica).
“Pri okuženih nosečnicah se plod okuži prek posteljice. Čas od okužbe do izbruha bolezni je pri listeriozi lahko zelo dolg (do 70 dni), zato zbolela oseba težav večinoma ne poveže z zaužitimi živili,” dodajajo na NIJZ.
Tvegana živila, ki naj jih nosečnica ne uživa: nepasterizirano mleko, mehki siri (tudi iz pasteriziranega mleka), surovo, toplotno nezadostno obdelano meso, surovo, toplotno nezadostno obdelane in dimljene ribe, školjke in morski sadeži, surova slabo oprana zelenjava in sadje, surovi kalčki, nepasterizirani sokovi, mesni izdelki (razne klobase, poltrajni suhi mesni izdelki, predpakirani medni izdelki), delikatesni izdelki (delikatesne solate, mesni namazi, paštete, bakalar …), presne sladice.
Pazljivo pri rokovanju z živili
Pomembno je, da upoštevamo osnovne higienske postopke. Skrbeti je treba za vzdrževanje higiene. Pogosto si je treba umivati roke in vzdrževati čistočo. Živila je treba zadostno toplotno obdelati. Surova živila je treba shranjevati in pripravljati ločeno. Zanje uporabljamo drug pribor. Upoštevati je treba pravila za varno shranjevanje živil. Temperatura shranjevanja živil v hladilniku naj bo pod 5 °C. Upoštevati je treba rok uporabe živil ter redno čistiti hladilnik in preverjati temperaturo hladilnika. Ne smemo pozabiti niti na preprečevanje onesnaževanja živil z mrčesom.
