Ker si v knjižnicah želijo, da bi v branju uživali tudi tisti otroci, ki imajo na tem področju določene primanjkljaje, so zanje pripravili lažje berljive knjige.
Na presenečenje mnogih, ki so prepričani, da so bralne navade med slovenskimi otroki vedno slabše, knjižnice trdijo, da to ni čisto res. Po njihovih opažanjih branje med otroki še vedno predstavlja pomembno obliko kvalitetnega preživljanja prostega časa. Pri tem imajo, predvsem pri mlajših otrocih, ključno vlogo starši, ki jih navajajo na obisk knjižnice ter prebiranje knjig v družinskem krogu.
To potrjujejo tudi podatki, ki so nam jih posredovali pri Mestni knjižnici Ljubljana: “Med aktivnimi člani Mestne knjižnice Ljubljana je bilo v zadnjih štirih let povprečno 4 % predšolskih otrok, 18 % osnovnošolcev in 10,4 % srednješolcev. Število je seveda vsako leto različno in v zadnjih letih sta se deleža predšolskih otrok in osnovnošolcev povečala, delež srednješolcev pa se je nekoliko zmanjšal.“
Podatki iz bibliografskega sistema Cobiss kažejo, da so si v obdobju med majem in julijem 2024 v slovenskih splošnih knjižnicah otroci največkrat izposodili naslednje otroške in mladinske knjige: Brina Brihta, avtorice Sally Rippin (2040 izposoj), knjigi Superdeževnik (1078) in Zverjasec (980), avtorice Julie Donaldson, Pasji mož, Ravs divjine, Dava Pilkeya (974) in Polž na potepu na kitovem repu (Donaldson, Julia).
37 % gradiva, ki ga izposodijo, je namenjenega otrokom do 15. leta, 63 % pa za odrasle. Ker je branje otrok med otroki še vedno priljubljeno in si želijo, da bi tako ostalo tudi v prihodnje, jih k temu spodbujajo na različne načine. Med drugim z bralnim projektom Poletavci in NajPoletavci, ki je namenjen sproščenemu branju med počitnicami ter samostojni izbiri knjig.
Projekt se je razširil že v 19 splošnih knjižnicah v Sloveniji, pa tudi čez državne meje in postal nacionalni projekt poletnega branja med osnovnošolci in srednješolci. V letu 2023 je v Poletavcih sodelovalo že 3887 Poletavcev (2022: 3163), ter 528 NajPoletavcev (2022: 356).
Posebne knjige za dislektike
Ker si v knjižnicah želijo, da v branju uživali tudi tisti otroci, ki imajo na tem področju določene primanjkljaje, so zanje pripravili lažje berljive knjige. Te so označili s posebno nalepko – piktogramom očal, ki označuje gradivo z večjimi črkami. Pri izboru gradiva sledijo merilom, ki naj bi zadostilo dislektikom prijazno zapisano besedilo.
Med merila med drugim sodijo uporaba pisave Arial, Verdana, Comic Sans, Calibri, Open dyslexia (neserifne pisave), večje črke (velikost od 14 do 18), večji razmik med vrsticami (1,5 do 2-kratni razmik), levo poravnavo besedila, male tiskane črke, besedilo jasno ločeno od slik, natisnjeno na nesvetlečem papirju ter besedilo, ki je brez dolgih in zapletenih povedi.
Več priporočil pa lahko bralci poiščejo na spletni strani MKL, na portalu Dobreknjige.si ter v priročniku za branje mladinskih knjig, ki ga vsako leto pripravlja Pionirska, center za mladinsko književnost in knjižničarstvo.
