Družine s predšolskimi otroki se srečujejo s težavami pri vključevanju otrok v redne vrtce v domačem kraju.

Ob današnjem svetovnem dnevu Cerebralne paralize (CP) so nam v Sončku – Zvezi društev za cerebralno paralizo Slovenije opisali, kako je v Sloveniji poskrbljeno za otroke s CP, kam se lahko starši obrnejo po pomoč ter kaj bi bilo treba v Sloveniji izboljšati …

Koliko oseb s cerebralno paralizo živi v Sloveniji?

Točnih podatkov o številu oseb s CP ne poznamo. Po medicinskih statistikah naj bi se na 1000 rojstev rodili 2 do 4 otroci s CP, kar lahko statistično pomeni, da je lahko v Sloveniji med 4.000 do 8.000 oseb s cerebralno paralizo.

Je v Sloveniji vse več, vse manj oseb s CP?

Verjetno se število otrok in odraslih oseb s cerebralno paralizo bistveno ne povečuje, čeprav, kot je že bilo rečeno, točnih podatkov ne poznamo. Ker je preživetje nedonošenih otrok večje in ker se tudi starostna doba oseb s CP povečuje, je mogoče kaj več oseb s CP, kot jih je bilo v preteklosti.  

Kaj svetujete staršem, ki so izvedeli, da ima njihov otrok cerebralno paralizo?

Zveza Sonček in regijska društva lahko prek svojih strokovnih sodelavcev ali članov društev, ki imajo lastno izkušnjo ali delajo na tem področju, svetujejo, informirajo in vključujejo družine z majhnimi otroki v različne programe, predvsem pa v zdravstveno terapevtske kolonije za družine s predšolskimi otroki, ki vključujejo tudi t. i. šole za starše, na katerih staršem nudimo informacije o cerebralni paralizi in možnostih, ki jih imajo za otrokov čim boljši razvoj in napredek.

S katerimi težavami se soočajo starši v Sloveniji in kje so rešitve?

Menimo, da storitve in podpora v okviru sistema zgodnje obravnave še vedno niso enakomerno in enakopravno dostopne družinam in otrokom po celotni Sloveniji in so odvisne od kadra in obsega storitev, ki jih zagotavlja posamezna regija.

Družine s predšolskimi otroki se srečujejo s težavami pri vključevanju otrok v vrtce, tu mislimo predvsem v redne vrtce v domačem kraju, saj je še vedno veliko otrok vključenih v razvojne vrtce ali celo v dnevne centre socialno varstvenih zavodov. S tem so otroci že v zgodnjem predšolskem obdobju izločeni iz domačega okolja in družbe sovrstnikov z utemeljitvijo, da bodo v »specializiranih« oddelkih ali centrih deležni »boljše obravnave« različnih strokovnih delavcev.

Praksa potrjuje in napredne zahodnoevropske države, ki zagotavljajo vključujoče vzgojno izobraževalne programe, da je skupno odraščanje otrok s posebnimi potrebami in brez posebnih potreb v vključujočem okolju najbolj prijazno in vzpodbudno okolje za otrokov razvoj. Živeti z »boljšimi« in sposobnejšimi sošolci v vrtcu ali šoli je pozitivna vzpodbuda posamezniku, ki lahko tudi na ta način ob podpori strokovnih delavcev, doseže največ.

Zakaj pride do CP?

Medicina pogosto ne more dati odgovora na vprašanje kaj je bilo tisto, kar je pri otroku povzročilo nastanek možganske poškodbe ali zastoj razvoja možganov. Vzroki za nastanek cerebralne paralize so lahko mnogi in kompleksni.

 Rizični faktorji (Cummins, 1994):

• mati, mlajša od 20 in starejša od 40 let
• oče mlajši od 20 let
• prvorojeni otrok ali petorojeni in več
• dvojček (predvsem, če je eden od dvojčkov umrl)
• otrok z nizko porodno težo (pod 1000 g)
• prezgodaj rojeni otrok (pred 37. tednom nosečnosti)

Znani možni vzroki so:

Prenatalni (pred rojstvom) – približno 70% vseh primerov:

• pomanjkanje kisika v možganih zarodka
• virusne ali bakterijske infekcije matere (rdečke, toksoplazmoza, HIV, herpes virus)
• nesreče, poškodbe matere
• zloraba alkohola ali drog pri materi v času nosečnosti
• neskladnost Rh faktorjev
• zlatenica pri otroku
• podedovani vzroki

Med porodom – približno 20% vseh primerov:

• pomanjkanje kisika v času poroda
• poškodba možganov med porodom

Po rojstvu (do 2. leta starosti) – približno 10% vseh primerov:

• poškodba glave (kot posledica padcev, avtomobilskih nesreč ali zlorabe)
• infekcije možganov (meningitis, encefalitis,…)
• vročinski krči in napadi.