Težave zaradi dnevnega počitka v vrtcih: “Otrok še ob 22.00 noče zaspati!”

V vrtcih je standardna praksa, da otroci po kosilu ležejo k dnevnemu počitku. Če je slednji predviden ob poznejši uri, pa lahko to vpliva na otrokovo nočno spanje.

Na naše uredništvo se je obrnila mamica, ki ima velike težave s spanjem svojega otroka. Uvodoma je pojasnila, da njen vrtčevski otrok v vrtcu spi izjemno dolgo. “Ob 12.00 imajo kosilo, nato gredo spat. Vzgojiteljice otroke zbujajo šele ob 15.00, razen če se kateri od otrok vstane sam. Včeraj sem govorila s prijateljico iz drugega vrtca, kjer otroke zbujajo ob 14.00. Prav tako gredo spat okoli 12.30. Ni čudno, da njeni otroci zaspijo ob 20.00, moj pa še ob 22.00 noče zaspati!” je delila obupana mamica.

Ker je spanec ključnega pomena za otrokov razvoj, smo preverili, kakšne spalne navade imajo v preostalih vrtcih.

Dolžina počitka odvisna od starosti

Iz Vrtca Ig so nam odgovorili, da otroci običajno odidejo k počitku po kosilu, ki je med 11.15 ter 12.30, odvisno od starostne skupine. Po kosilu sledi kratek čas za umirjanje, nato pa se otroci pripravijo na počitek, ki se začne med 12. in 13. uro. Čas in trajanje počitka sta prilagojena ritmu skupine in individualnim potrebam otrok.

“Otroci, ki spijo, običajno počivajo do približno 14. ure. Če otrok še spi, ga nežno zbudimo najkasneje do 14.30, kar se večinoma zgodi pri mlajših skupinah, da se lahko pridružijo popoldanski malici. Trudimo se upoštevati potrebe posameznega otroka, zato je bujenje prilagojeno in ne strogo določeno,” je pojasnila ravnateljica vrtca Maja Čuden. Dodala je, da se zavedajo, da se potrebe po spanju razlikujejo glede na starost otroka.

Mlajši otroci, stari od enega do treh let, tako pogosto spijo dlje, saj spanje podpira njihov intenziven razvoj. Starejši otroci, stari od štiri do šest let, imajo pogosto krajši počitek, občasno pa sploh ne spijo, če tega ne potrebujejo.

Otroci potrebujejo vse krajši počitek

Starejšim otrokom tako tudi omogočajo miren počitek, nato pa umirjeno igro ali alternativne dejavnosti v drugih prostorih vrtca. Če se otroci zbudijo sami, lahko po želji še poležijo, ali pa se priključijo potekajočim dejavnostim. Ko se večina otrok zbudi, nadaljujejo z rednimi aktivnostmi skupine, je zagotovila ravnateljica.

Čuden je izpostavila, da opažajo, da imajo otroci različne spalne navade in da z leti potrebujejo krajši počitek. Zaradi tega razloga se v vrtcu trudijo usklajevati počitek v vrtcu z domačim ritmom, staršem pa svetujejo, naj vzpostavijo dosledno večerno rutino, saj to pomaga uravnavati otrokov bioritem. Vsekakor pa so v vrtcu odprti za komunikacijo in tako staršem ponujajo možnosti individualnega dogovora glede počitka in potreb otrok.

V Vrtcu Dolenjske Toplice se držijo priporočil NIJZ, je poudarila ravnateljica Andreja Koščak. Otroci tako običajno odidejo spat ob 11.45, večina otrok pa se nato sama zbudi okoli 14. ure. Otroke, ki spijo dlje, nežno zbudijo najkasneje ob 14.30 in s tem zagotavljajo dovolj dolg, a ne pretiran spanec.

“Spanec se prilagaja starosti in individualnim potrebam otrok. Mlajši običajno spijo dlje, starejši pa kratek čas. Starejši otroci, ki ne zaspijo, lahko po uvodni pravljici sodelujejo v mirnih dejavnostih, kot so tiho listanje knjig, risanje ali poslušanje glasbe,” je razložila Koščak ter dodala, da njihove izkušnje kažejo, da otroci z urejeno večerno rutino po popoldanskem počitku zvečer lažje zaspijo. Po njenem mnenju do težav pride predvsem, kadar doma ni ustaljenega ritma ali pa je popoldanski spanec predolg.

Mlajši otroci imajo dnevni počitek prej

Ester Mlaj, ravnateljica Vrtca Ivana Glinška Maribor, je pojasnila, da v njihovem vrtcu sledijo praksi tekom vrtčevske rutine, da po kosilu sledi počitek. Otroci so na ležalnikih običajno 10 do 15 minut po kosilu, odvisno od starostne skupine otrok. Otroke prvega starostnega obdobja se hitreje uredi, počitek pa se začne tudi časovno nekoliko hitreje, med 12.15 in 12.30.

“Otroci imajo možnost počitka približno do 13.45. Prebujanje poteka postopoma, umirjeno in z veliko mero občutljivosti, saj je nenadno prebujanje lahko stresno in vpliva na otrokovo razpoloženje in nadaljnje sodelovanje v dejavnostih,” je povedala Mlaj ter izpostavila, da počitek ponujajo vsem otrokom, spanec pa prilagajajo na razvojno stopnjo, potrebe in ritem posameznega otroka.

Čeprav so spalne navade otrok različne od posameznika, ravnateljica vrtca poudarja, da starši lahko sodelujejo s strokovnimi delavci in podajajo mnenje, ne morejo pa spreminjati in posegati v vrtčevsko rutino. “Še zmeraj je vrtec institucionalna ustanova, kjer so strokovni delavci v prvi vrsti v podporo otrokom. Seveda se, v kolikor je to izvedljivo, skušajo približati pričakovanjem staršev, vendar pa še zmeraj sledijo potrebam otrok. V kolikor otroci potrebujejo spanje, jim to omogočijo, v kolikor je ta potreba zmanjšana oz. ni prisotna, to organizirajo drugače. Zgolj zaradi pričakovanj staršev v nasprotju z otrokovimi potrebami, se tega ne poslužujejo,” je argumentirala.

• Preberite tudi: Ne vzgojiteljic, tega kadra najbolj primanjkuje v vrtcih

Pediatrinja: Najbolj kvaliteten je nočni spanec

Dr. med. spec. Marija Burnik iz Zdravstvenega doma Ljubljana je med drugim pojasnila, da so potrebe po spanju različne od otroka do otroka. V strnjeni verziji sicer velja, da otroci, starejši od enega leta, dnevno spanje opustijo med tretjim in šestim letom, dokler pa še spijo čez dan, je to običajno eno do dve uri, neodvisno od starosti.

Večino dnevnega spanja predstavlja t. i. globoko mirno spanje, ki sicer predstavlja tudi glavnino nočnega spanca, med katerim se otrokovo telo najbolj spočije, saj večinoma še vedno ne zmorejo biti budni in aktivni cel svetel del dneva, je pojasnila. “V fazi trdnega globokega spanja se tudi izloča največ rastnega hormona, ki vpliva na rast, razvoj in obnovo vseh telesnih tkiv, uravnava pa tudi določene vidike presnove beljakovin, ogljikovih hidratov, maščob in mineralov.“

Ker je spanec med 20. in 24. uro najbolj kvaliteten, je priporočljivo, da otrok te ure prespi. Če zaradi dnevnega počitka otrok takrat še ne more zaspati, je smiselno dnevni počitek ukiniti in otroka zvečer uspavati kasneje ali pa dnevni počitek prestaviti na zgodnejšo uro, da se otrok zbudi najkasneje okoli 14. ure, še svetuje zdravnica.

Dnevno spanje otrok običajno sam opusti, kadar ponoči spi dovolj. Tako ob predvideni uri ne bo mogel zaspati in bo morda sam povedal, da ni zaspan. Ob tem Burnik poudarja, da je dobro najkasneje zadnje leto pred šolanjem otroka, ki sam morda še ni opustil dnevnega počitka, počasi navaditi, da po kosilu ne zaspi, ampak se morda le umiri in sprva zadrema, kasneje pa ostane buden.

Ritem je ključnega pomena

Izpostavila je, da spanec sam po sebi ni nikoli škodljiv. Če pa otrok doma čez dan ne potrebuje več spanca, v vrtcu pa po kosilu zaspi, lahko to otroku poruši ritem budnosti in spanja. Večinoma otroci namreč tako zvečer ne morejo zaspati, saj še niso dovolj zaspani, je opozorila. “To lahko vpliva na otrokovo razpoloženje in funkcioniranje, saj je telo najbolj hvaležno, kadar se držimo nekega ritma in nas spremembe ‘vržejo iz tira’. Vsi, tako otroci kot odrasli, najboljše funkcioniramo, če vzdržujemo stalen ritem spanja, budnosti in hranjenja,” je razložila.

Vzgojiteljem svetuje, da v primeru, ko otrok v vrtcu ne more zaspati, naj se slednji po kosilu vseeno umiri ali pa se po dogovoru mirno igra oziroma leži. Dodala je, da naj bo odločitev sprejeta skupaj z otrokom, a enaka vsak dan, da otrok vnaprej ve, kaj bo počel tisti čas.

“Tudi tiha ura brez spanja je za otroka že počitek, četudi ne spi. In veliko otrok to potrebuje, da si malo odpočijejo od celodnevne aktivnosti, se umirijo. Otroka, ki je že opustil dnevni počitek, ali pa ga opušča (ne more zaspati dovolj hitro, če pa zaspi, ne more zaspati zvečer), ne silimo k popoldanskemu spancu,” je dodala.

• Preberite tudi: Nega za otroke tudi za srednješolce?

Pomanjkanje spanca se pozna na vseh področjih

Burnik je tudi opozorila, da je nočno spanje kvalitetnejše od dnevnega in ga nikakor ne smemo skrajševati na račun dnevnega. Zaradi tega razloga je bolj primerno, da otrok, ki potrebuje vse manj spanja, skrajšuje dnevni počitek, ne pa nočnega.

Najbolj kvalitetno je spanje v prvem delu noči, zato je za otroka najbolje, da zaspi najkasneje do 21.00, raje ob 20.00 ali celo ob 19h, namesto da bi zaspal po 22.00, naslednji dan pa bi zaradi zaspanosti potreboval dnevni počitek.

V primeru, da otrok ne spi dovolj, se bo to kronično pomanjkanja spanja poznalo na vseh področjih: tako na telesnem (utrujenost, slabša odpornost, slabše napredovanje – teža, višina, razvoj), kot na psihičnem (nemir, slabša pozornost, težave s spominom, razdražljivost, slabše napredovanje v razvoju in drugo).

Za konec je izpostavila, da je naloga staršev, da do vključitve otroka v vrtec pri otroku vzpostavijo primeren ritem spanja in budnosti, “najbolje glede na ure dnevnega počitka v vrtcu. Seveda bodo to najlažje naredili, če začnejo že zgodaj – praktično po rojstvu otroka – in ne šele tik pred vključitvijo v vrtec“.

ksenja.znidarsic@styria-media.si