Trenerkino sporočilo, ki ga mora slišati vsak starš
Na srečo obstajajo trenerji, ki znajo “naporne” situacije spremeniti v priložnosti za rast – ne le za otroke, ampak tudi za starše.
Otroški šport je lahko pogosto vir stresa tako za otroke kot za starše. Da bi se izognili pretiravanju s pritiskom in prevzemanju trenerske vloge s tribun, se je trenerka odločila sporočiti staršem nekaj pomembnega: podpirajte svoje otroke, ostalo pa prepustite njim in trenerjem.
Otroški šport je danes postal prava pustolovščina. Vsak konec tedna so tekme, včasih dve in turnirji … Pogosto se zdi, kot da se vse vrti okoli športnih obveznosti najmlajših. Starši so predani, glasno navijajo, včasih jih celo zanese. Še preden se zavejo, začnejo s tribun kričati, kot da bi bil finale svetovnega prvenstva. Se sliši znano?
Na srečo obstajajo trenerji, ki znajo te situacije spremeniti v priložnosti za rast – ne le za otroke, ampak tudi za starše.
Njeno sporočilo je postalo viralno
Na Instagramu je postal viralen posnetek trenerke odbojke Katelyn Sallee. Posnela je odkrit pogovor s starši svoje ekipe. Jasno je povedala, da so tam, da bi podprli, ne pa prevzeli trenersko vlogo. “Na tribunah je veliko trenerskih komentarjev,” pravi Katelyn, trenerka in vodja odbojkarske ekipe FCA Force v severnem Kentuckyju.
Posnemala je zvoke in komentarje, ki jih najpogosteje sliši od staršev med tekmami. Čeprav ve, da so ti komentarji motivirani z željo po pomoči otrokom, poudarja, da jim to v resnici ne pomaga. “Kar resnično potrebujejo, je mama ali oče, ki jih bosta podprla z besedami: ‘Bravo, odličen poskus! Daj no, naslednjič boš zadel!’ Potrebujejo več tega. Zato pustite energiji, da teče, pravzaprav pogosto prosim za to, vendar poskrbimo, da bo usmerjena v prave stvari,” je dejala.
Pojasnila je, zakaj so ti pogovori tako pomembni. “Na letošnjem turnirju sta nas prišla spodbujat dva moja nekdanja srednješolca. Opazila sta, kako vključeni so bili naši starši – veliko navijanja, spodbude, pa tudi ‘trenerskih’ komentarjev in frustracij … Brez da bi ju kaj vprašala, sta me potegnila na stran, ker sta bila zaskrbljena.” Povedala sta ji, da se tega občutka spominjata tudi sama. Ko si mlad, se šele učiš igre in čutiš velik pritisk s tribun. In takrat sta najbolj potrebovala podporo, zaupanje in prostor za delanje napak in učenje.
“Kot trenerka in mama razumem. Težko se je ne vključevati. Želimo si, da bi naši otroci uspeli, zlahka nas zanese. Če pa nam je resnično mar za njihovo rast, ne le kot športnikov, ampak kot ljudi, jim moramo dati prostor za učenje, za delanje napak, za vodenje trenerjev in za ponovni poskus.“
Starši v njenem klubu podpišejo tudi kodeks ravnanja, vendar Katelyn pravi, da to ne pomeni nič, če ni trenutkov iskrenih opomnikov in odgovornosti. “Ta pogovor ni bil lahek, je pa bil potreben in opravili smo ga z ljubeznijo, ker je to najboljše za vse vpletene.“
