Grozljivo: očka z dojenčico nad prepad

“Kje so pustili možgane? Starševstvo žal ni za vse.”

Pri naših zahodnih sosedih je prvi julijski teden zaznamovalo veliko število smrtnih žrtev v visokogorju. V samo štirih dneh, med 4. in 7. julijem, je zaradi različnih vzrokov, vključno s smrtnimi nesrečami, nesrečami in nenadnimi boleznimi, umrlo šest ljudi, poroča italijanska tiskovna agencija Ansa. 

Do največ tragičnih smrti je prišlo v Beneških Alpah, kjer so minuli petek in soboto alpski reševalci izsledili trupla treh pohodnikov. V Piemontu sta se zgodili dve nesreči, v Abrucih je bila zabeležena še ena smrt, najverjetneje zaradi bolezni.

Kljub številnim tragičnim nesrečam, se tudi v italijanskem visokogorju, prav tako kot v Sloveniji, najdejo številni turisti, ki se na izlete v gore odpravljajo povsem neodgovorno. Še več jeze sprožijo tisti turisti, ki v veliko nevarnost spravljajo svoje otroke.

Ob posnetku vam bo postalo slabo

V Italiji je postal viralen grozljiv posnetek, kjer se družina brez primerne opreme spušča po ferati. Ferata je plezališče z varovanjem, ki je speljano v strmejših stenah in je varovano z jeklenicami. Ferata po kateri se spušča družina, se nahaja na vrhovih verige Costabella v Trentinu in je sodeč po komentarjih na socialnih omrežjih namenjena vzponu in ne spustu. Najhuje je to, da ima moški pri tem v rokah dojenčka, po ferati pa se spuščata tudi ženska (predvidoma mati) in mlajši otrok. 

“Kje so pustili možgane?” je eden od jeznih komentarjev pod posnetkom, ki je bil objavljen tudi na številnih Facebook straneh. “Starševstvo žal ni za vse,” se glasi drugi.

Družina je bila brez pasov, primernih čevljev in primernih oblačil. Na posnetku, ki ga je posnel drugi turist, vidimo žensko, ki spremlja mlajšega otroka, ki se boji in med spustom joče.  “Na žalost obstaja vedno več podcenjevalnega odnosa do tveganja v gorah,” je za časnik Dolomiti povedal predsednik tamkajšnje alpske reševalne službe Walter Cainelli.

“Tveganje te vrste ni opravičljivo, vendar ga ne moremo obtoževati. Razumeti moramo kontekst, zakaj se nekdo znajde v takšnih razmerah.,” je dodal predsednik društva alpinistov Cristian Ferrari. Ob tem je pozval tudi k večji solidarnosti v gorah in naj si turisti visokogorja med seboj pomagajo, če je le mogoče. 

Starši: niso vse poti primerne za otroke

Spodaj ponavljamo nekaj pomembnih nasvetov Planinske zveze Slovenije, ki jih morate brez izjeme upoštevati vsi, predvsem pa starši. Gore so lahko zelo nevarne, številne poti niso primerne za otroke in jih z neodgovornim obnašanjem spravljate v resno nevarnost.

Načrtujte: Preden se odpravite na planinski izlet, preučite svojo pot. Pozanimajte se o njeni težavnosti in dolžini. Vedno preverite vremensko napoved in razmere na poti in jih upoštevajte. Za načrtovanje uporabite tiskano planinsko karto in aplikacijo maPZS.

Oprema: Poskrbite, da imate s seboj primerno opremo za svoj izlet. Ta vključuje planinske čevlje, topla oblačila, brezalkoholno tekočino, zemljevid in kompas, prvo pomoč, naglavno svetilko in zaščito pred soncem.

Telesna in psihična priprava: Hoja v gore je fizično zahtevna. Poskrbite, da ste med letom v dobri telesni kondiciji. Za obisk gora velja načelo postopnosti od manj zahtevnega do zahtevnejšega; od nižjega do višjega. Prva planinska tura naj ne bo v visokogorju, težje vzpone si prihranite za poznejši del poletja, ko boste dobro uhojeni in bolje telesno pripravljeni.

Spoštujte naravo: Upoštevajte, da so gore dom številnih živali in rastlin, ki živijo v zahtevnem okolju. Smeti odnesite v dolino. Smeti so tudi olupki od banan in agrumov. Glasna glasba in kričanje v gorah nimata svojega mesta.

Bodite previdni: Pazite na padajoče kamenje, zlasti na strmih pobočjih. Bodite pozorni na nevarnosti, kot so nevihte in izčrpanost.

Obveščajte druge: Sporočite vam znani osebi, kam odhajate in kdaj načrtujete vrnitev, da bo v primeru nepričakovanih dogodkov obveščena o vaših težavah ter bo vedela, kje vas iskati.

Ostanite na označenih planinskih poteh: Sledite označenim potem in se s tem izognite nepotrebnemu tveganju na brezpotjih. V Sloveniji imamo 10 tisoč kilometrov markiranih in vzdrževanih planinskih poti in ni razloga, da iščete brezpotja, destinacije, ki so na neki način rezervirane za alpiniste z izkušnjami, na primer poti do določenih bivakov. Bivaki niso objekti za turistično spanje, ampak izhod v sili za izkušene planince.