7 izrazov, ki so znak, da je otrok nesrečen
Strokovnjaki opozarjajo, na katere besedne zveze moramo biti pri otrocih še posebej pozorni.
Globoko nesrečni otroci ne povedo vedno, da so nesrečni. Ko se spopadajo s čustvenimi težavami, se nekatere besedne zveze pogosteje pojavljajo v njihovih vsakdanjih pogovorih. Čeprav se nekatere od teh izjav na prvi pogled lahko zdijo nepomembne, gre lahko za tiho klicanje na pomoč.
Strokovnjaki tako opozarjajo na sedem primerov, na katere je treba biti pozoren.
“Trebuh me boli”
Poleg tega stavka, ki ga je vsak starš zagotovo že slišal, lahko v to skupino uvrstimo tudi “boli me v mišicah” ali “boli me glava”, če se uporabljata dosledno. Terapevtka dr. Darleen Claire Wodzenski pojasnjuje, kako lahko depresija pri otrocih nastane kot posledica ločitve od starša ali skrbnika, bolezni ali poškodbe ter zlorabe ali zanemarjanja v otroštvu. Včasih lahko nenavadne situacije povzročijo, da otroci doživijo depresivne simptome, na primer prometna nesreča ali priča nasilja v družini.
Znaki depresije pri dojenčkih in otrocih so različni, zato jih starši težko opazijo. Starši opazijo, da je njihov otrok razburjen, žalosten ali muhast. Ko so spremembe v vedenju dojenčka ali otroka dovolj resne, da zaskrbijo starše, je čas, da se posvetujejo s pediatrom ali strokovnjakom za duševno zdravje otrok.
“Zakaj vedno kričiš name?”
To izhaja iz zaznane vztrajne izpostavljenosti negativnim interakcijam, kritiki ali konfliktom, kar odraža čustveno stisko in negotovost, pravi družinski svetovalec Larry Michel. Michel razloži, da je to še posebej pogosto, ko je otrok v figurativnem načinu govora, starš pa v strukturiranem načinu govora – zelo neposredna komunikacija se jim zdi, kot da kričijo nanje.
Ko se pojavi občutek jeze ali nezadovoljstva, Michel pravi, da se lahko tudi najbolj tih glas zdi kot kričanje, še posebej če je komunikacija neposredna in izražena brez sočutja. Veliko pozornosti je zato treba nameniti tudi slogu govora, da ne prihaja do nesporazumov.
“Dolgčas mi je”
Odvetnica za razveze Jennifer Hargrave opozarja, da ta izjava kaže, da otrok išče zunanje dražljaje, ki ga bodo zabavali, namesto da bi se naučil, kako se sam zabavati. Raziskava iz revije The Journal of Humanistic Psychology pojasnjuje, da “otroci, ki se pogosto dolgočasijo, kažejo več zunanje ambivalentnosti, pasivnega izogibanja in sramu, pa tudi nagnjenost k pasivnemu upanju in zmedeni identiteti. Depresivni ljudje kažejo več notranje ambivalentnosti, namerne (a jalove) odločnosti in krivde, pa tudi nagnjenost k brezupnosti in objektivizaciji identitete“.
“Prisilili so me”
Nesrečni otroci uporabljajo ta izraz, ker se počutijo kot žrtve, ker jih nihče ni naučil, kako najti ključ do življenja, opozarja coachinja Susan Allan. Otroke je treba učiti, kako prevzeti odgovornost zase. “To je način, kako motivirati in navdihniti druge ljudi, da se lahko potrebe vseh izpolnijo s komunikacijo in sodelovanjem,” dodaja Allan.
“Raje ga/jo imaš kot mene”
Takšna izjava je klic na pomoč, saj kaže, da se otroci ne počutijo varni. Otrok s tem izkazuje strah, da bo starša “izgubil”. Otrok se boji, da bi lahko nekaj drugega zasedlo njegovo mesto. Otroku je treba pokazati, da ljubezen ni omejen vir ter da je vaša ljubezen zaupanja vredna in trajna.
Molk
Otroška psihologinja dr. Jonice Webb opozarja na težave zaradi skrivanja čustev pred drugimi. Otroci lahko verjamejo, da bodo drugi njihova čustva uporabili proti njim in jih sodili, ker kažejo svoja čustva. Otrokom je treba pokazati, da ranljivost in čustvena odprtost nista slabi lastnosti.
“Bolje bi ti bilo brez mene”
Družinski coach Frank Medlar omenjeni stavek označuje za velik alarm, ki kaže, da je nekaj zelo narobe in je potrebno takoj ukrepati. Treba je ugotoviti, kaj je vzrok za takšno razmišljanje in začeti delati korake v pravo smer. V določenih primerih bi lahko šlo za depresijo pri otrocih, zato je treba ustrezno ukrepati in jim priskrbeti potrebno pomoč.
