7 znakov, da je otrok odvisen od zaslonov

Zdi se, da je čedalje več ljudi odvisnih od zaslonov. Kdaj ste lahko prepričani, da gre za odvisnost?

Odvisnost od zaslonov ni odvisna od časa, ki ga posameznik preživi pred zaslonom. Kdor se počuti odvisen od svojih naprav, je bolj izpostavljen tveganju za težave z duševnim zdravjem. Zato je pomembno, da razumemo, kaj je odvisnost od zaslona.

“Preprosto povedano, če vaš otrok redno izbere čas pred zaslonom namesto izkušenj v živo – in se očitno ne more ustaviti pri tem – ga lahko imenujemo ‘odvisnik od zaslona’,” je za Parents.com povedala Kellyn Smythe, ki dela v agenciji, ki pomaga mladostnikom z odvisnostjo od družbenih medijih in zaslonov.

Povprečen najstnik preživi skoraj pet ur na dan na družbenih omrežjih, kaže raziskava Gallup Poll iz leta 2023. Raziskava iz istega leta pa kaže, da lahko redno preverjanje družbenih omrežij v zgodnjih najstniških letih spremeni občutljivost možganov na nagrade in kazni. Seveda tudi mlajši otroci uporabljajo zaslone. Raziskava Pew Research Center iz leta 2025 je pokazala, da večina staršev pravi, da njihovi otroci v starosti od 5 do 7 let in od 2 do 4 let uporabljajo pametne telefone.

Kaj vse štejemo med zaslone?

Zasloni vključujejo pametne telefone, tablične računalnike, računalnike in televizorje. Odvisnost lahko nastane zaradi stimulacije, ki jo ljudje dobijo z uporabo tehnologije. Podatki kažejo, da na primer družbena omrežja sprožajo povečanje dopamina, nevrotransmiterja, znanega kot kemikalija “dobrega počutja”, povezana z našim vedenjem iskanja nagrad.

Dr. Matt Glowiak, glavni specialist za zasvojenost pri Recovered.org, pojasnjuje, da posamezniki, trpijo zaradi zasvojenosti z zaslovni, postopoma podaljšujejo čas, ki ga preživijo pred zaslonom. Vse do točke, ko to presega njihovo sposbnost nadzora. “Pred zaslonom preživijo več časa, kot so nameravali ali želeli, celo na škodo vsega drugega v njihovem življenju,” pravi. Takšni posamezniki tudi čas, ko niso pred zasloni, preživijo z mislijo na naslednjo uporabo.

“Medtem ko mnogi odrasli sčasoma prepoznajo problematično uporabo, vendar se trudijo, da bi prenehali, se otroci in najstniki, glede na njihovo stopnjo razvoja, pogosto ne zavedajo problematične uporabe,” pojasnjuje dr. Glowiak. “To postane ‘nova normalnost'”.

Znaki odvisnosti od zaslona

Tukaj je nekaj vedenj, na katera morate biti pozorni pri otrocih in najstnikih:

• izogibanje osebnim izkušnjam, kot so druženje s prijatelji, šport in družinski dogodki, da bi preživeli čas pred zaslonom;
• razdražljivost ali izbruhi besa zaradi omejitev časa, preživetega pred zaslonom;
• poskus uporabe zaslonov kot orodja za čustveno regulacijo (na primer potreba po tem, da ste pred zaslonom med družinsko večerjo);
• izostanje od pouka;
• znaki tesnobe ali depresije;
• spremembe teže, razpoloženja ali dejavnosti;
• izogibanje tipičnim družabnim dogodkom, kot so obiskovanje šolskih predstav, druženje s prijatelji, družinske počitnice in zmenki

Pri mlajših otrocih lahko starši opazijo tudi intenzivno preokupacijo z zasloni, izgubo zanimanja za druge dejavnosti, frustracije, ko ne morejo uporabljati zaslonov, in težave pri preprečevanju uporabe zaslonov. Poleg tega se lahko količina časa, ki ga otrok želi preživeti pred zaslonom, stalno povečuje.

Odtegnitveno obdobje

Ko pa poskušate otroka odvaditi od zaslona, ​​se lahko pojavi še ena težava. Lahko namreč pride do odtegnitvenega obdobja, tako kot pri odvisnikih od drog. Psihologinja dr. Stefanie Mazer, pravi, da lahko tisti, ki se odvajajo od zaslonov, doživljajo in kažejo:

• tesnobo,
• nemir,
• dolgča,s
• strah pred tem, da bi kaj zamudili,
• nenehne misli o preverjanju družbenih omrežij ali zaslonov,
• nihanje razpoloženja,
• razdražljivost,
• fizične simptome, kot so težave s spanjem ali glavoboli.

Smythe, ki dela z otroki, odvisnimi od zaslonov, pravi, da lahko tudi taki otroci med odtegnitvenim obdobjem razvijejo pojav, imenovan “sindrom fantomskega telefona” – navado rednega preverjanja žepov za telefonom, za katerega vedo, da ga ni.

Toda po tej odtegnitveni fazi, ki je običajno kratkotrajna in traja največ nekaj dni do tedna, kmalu postanejo očitni pozitivni vidiki odmora od zaslonov in družbenih medijev. “Te izboljšave vključujejo boljši spanec in več energije, zmanjšanje simptomov anksioznosti in depresije, povečanje ustvarjalnosti in – kar je morda najpomembneje na poti k osvoboditvi od zasvojenosti z zaslonom – bolj zdravo socialno življenje in sodelovanje v prosocialnih dejavnostih,” našteje Smythe.

Kako se s tem spopasti?

Smythe svetuje staršem, da ponovo prevzamejo nadzor. Čeprav se jim mogoče zdi, da je za to že prepozno, še lahko ukrepajo.

Dr. Mazer staršem predlaga, naj skupaj z otroki in najstniki oblikujejo jasna pravila, ki so zanje smiselna. “Skupaj se dogovorite, kdaj lahko vaš otrok uporablja telefon ali tablico,” pravi dr. Mazer. “Bodite realni, kar pomeni, da ne poskušajte preveč zmanjšati časa uporabe naenkrat ali ga popolnoma omejiti. Če vam to pomaga, lahko na napravi nastavite omejitve.” Pri oblikovanju teh pravil je lahko koristno, da se kot družina zavestno dogovorite o pravilih, ki jih boste vsi upoštevali, na primer večerje brez naprav.

Otrokom pokažite, da obstaja življenje tudi brez zaslonov – to velja tudi za televizijo. “Medtem ko je zaradi hitrega tempa življenja veliko ljudi izčrpanih in poseže po daljinskem upravljalniku, je to priložnost, da razmislite o alternativnih dejavnostih,” pravi dr. Glowiak. “Obisk parka, sprehod, članstvo v športni ekipi, obisk knjižnice, pohod v gozd in številne druge dejavnosti lahko naše otroke zaposlijo na več ravneh, kar jih ne le oddalji od zaslona, ampak tudi izboljša njihove sposobnosti in zanimanja na drugih področjih.“

Otrok morda meni, da je izlet v park (ali nestrukturiran čas brez zaslonov) “tako dolgočasen”. Smythe izpostavlja, da ni nič narobe s tem. “Dolgočasje je bistven del otrokovega razvoja in v interesu vašega otroka je, da redno doživlja dolgočasje,” pravi. “Nestrukturiran čas je temelj za ustvarjalnost, reševanje problemov, čustveno odpornost in razvoj izvršilnih funkcij. Poskrbite, da bo vsak dan več nestrukturiranega časa kot časa pred zaslonom.“

Bodite otrokom zgled

Dr. Glowiak priznava, da je to lahko izziv. Otroci in najstniki niso edini, ki se zatečejo k zaslonu. Vendar starše spodbuja, naj jim dajejo zgled z zdravimi navadami pri uporabi zaslona.

“Pomembno je, da se starši izogibajo lastnim nagonom pri uporabi zaslona, kot je nenehno preverjanje telefonov v prisotnosti otrok,” pravi dr. Glowiak. “To vključuje tudi zavestno ravnanje s časom na delovnem mestu, s čimer se postavijo meje, kdaj bodo starši preverjali svoje službene računalnike, zlasti po delovnem času. Ne pozabite, da ni vse nujno, čeprav se morda zdi tako.“

Dr. Mazer staršem svetuje, naj pazijo na simptome zasvojenosti z zaslonom in odtegnitve, kot so spremembe razpoloženja ali utrujenost, ko niso pred zaslonom. Če pri otroku zaznate težave, je smiselno poiskati pomoč.