Psihologinja svetuje: Kaj storiti, če otrok nima prijateljev?

Če vas skrbi, da vaš otrok nima prijateljev, lahko kot starši pomagate na štiri načine.

Nenadoma ste opazili, da je otrok veliko doma, da njegov telefon ne zvoni ali da otroci, ki so prej bili redno na obisku, ne prihajajo več. Morda vaš otrok nikoli ni imel prijateljev in ko vstopa v adolescenco, vas skrbi, da jih nikoli ne bo imel. Kako lahko starši pomagajo svojim otrokom pri tej boleči izkušnji?

Psihologinja Lisa Kaplin pravi, da štiri preproste navade staršev lahko spremenijo težke trenutke v močne lekcije o odpornosti in socialnih veščinah v resničnem svetu.

Najprej, ne paničarite

“Opazujem, kako mnogi starši popolnoma izgubijo nadzor, kar le poslabša situacijo za otroke. Verjetno ne poznate celotne zgodbe in panika vam ne bo pomagala, da jo razvozlate,” pravi Kaplin. Staršem svetuje, naj si vzamejo čas za premislek.

Raziskave kažejo, da starši, ki dajejo zgled samokontrole, učinkoviteje zmanjšujejo simptome tesnobe pri otrocih. Otroci se namreč neposredno učijo obvladovanja čustev z opazovanjem, kako odrasli obvladujejo lastno stisko. Strokovnjaki priporočajo, da ste odprti, dostopni in mirni, ko otroci potrebujejo pogovor. Otroci se namreč pogosto bojijo, da bi razburili starše, zato je ključnega pomena, da odrasli ostanejo mirni in vključeni.

Umirite se in si zbistrite misli, preden se približate otroku. Če poskušate z njim govoriti iz strahu, bo bodisi pobegnil bodisi se popolnoma zaprl. Nobena od teh reakcij mu ne bo pomagala najti prijateljev.

Otrokom postavljajte omejena in odprta vprašanja

Z drugimi besedami? Ne zaslišujte jih! Tukaj je nekaj primerov, kaj lahko vprašate svoje otroke brez strahu v glasu: “Zadnje čase nisem videl Petra. Kaj počne?” ali “Kaj bi rad danes počel? Bi raje bil z družino ali bi raje videl, če ima kateri od prijateljev čas?“

Ključna razlika je v tonu in nameri. Vprašanja, ki podpirajo avtonomijo, otrokom dajejo priložnost, da udobno izrazijo svoja čustva in mnenja. Raziskovalci so ugotovili, da odprta, radovedna vprašanja namesto zasliševalnih otrokom pomagajo razviti močnejšo čustveno regulacijo in socialno-čustvene spretnosti.

Če vam otrok pove, da nima prijateljev, je ključnega pomena, da ga ne začnete kritizirati ali kriviti. Namesto tega se vrnite k odprtim vprašanjem: “Zakaj misliš, da je tako?“, “Kaj želiš storiti glede tega?“, “Kako ti lahko pomagam ali te podpiram v tej situaciji?” in/ali “Bi o tem rad govoril z mano ali kom drugim?“

Pozorno poslušajte, kar vam otrok pove o svojih občutkih

Ne domnevajte, da je nesrečen. Mogoče je, da je iz kakšnega razloga prekinil odnos in da mu ni težko čakati na nove prijatelje. Če je vaš otrok žalosten zaradi te situacije, mu dovolite, da izrazi svoje občutke in ne poskušajte rešiti problema namesto njega.

Čustveno potrjevanje pomeni priznati, kako se vaš otrok počuti v danem trenutku, ne da bi poskušali to popraviti ali mu dati lekcijo. Študije so pokazale, da otroci, ki prejmejo povratne informacije s potrjevanjem čustev, izkazujejo večjo vztrajnost pri soočanju z izzivi, saj tak pristop pomaga razbremeniti čustveno nabite situacije in otrokom omogoča, da doživijo zmanjšanje intenzivnosti svojih čustev.

Povejte: “To je zate res težko in tvoja čustva so prizadeta. Ne krivim te, da se tako počutiš. V tej situaciji bi bila tudi moja čustva prizadeta.” Ne govorite stvari, kot so: “Ampak ona je bila itak slaba prijateljica” ali “Lahko si boljši“. Dovolite otroku, da izrazi svoja čustva, in bodite na voljo za nasvet, če vas za to prosi.

Ne igrajte vloge posrednika za otroke, starejše od 4. ali 5. razreda

Otroci se običajno naučijo sklepati prijateljstva sami in v ritmu, ki jim ustreza. Poskrbite, da imajo doma dovolj dolgčasa, da jih to motivira k iskanju prijateljev. Lahko jim tudi pomagate pri prijavi na kakšne izvenšolske dejavnosti, kjer lahko spoznajo kakšnega prijatelja ali dva.

Raziskave kažejo, da je psihološki nadzor lahko še posebej škodljiv v adolescenci, ko najstniki poskušajo razviti neodvisnost, hkrati pa ohraniti družinske vezi. Namesto da starejšim otrokom organizirate igralne sestanke, lahko starši bolje podprejo socialni razvoj, tako da jim omogočijo samostojno druženje prek izvenšolskih dejavnosti in ohranjajo odprte, neobsojajoče pogovore o izzivih prijateljstva, ko se ti pojavijo.

Vsi otroci ne potrebujejo ali želijo velike skupine prijateljev, nekateri pa se morda odločijo, da ne bodo imeli nobenih intimnih prijateljev, dokler ne bodo starejši. Če se zdi, da vaš otrok poskuša skleniti prijateljstva, vendar mu to ne uspeva, se pogovorite z učitelji in trenerji, da bi ugotovili, zakaj je tako. Ne karajte otroka, ampak se z njim odkrito pogovorite o sklepanju in ohranjanju prijateljstev.

Gledati, kako se vaš otrok trudi z odnosi, je težko. Vendar je poskus, da bi to popravili namesto njega, obsojen na neuspeh. Spomnite se svojega otroštva in kako ste se naučili sklepati in ohranjati prijateljstva. Najverjetneje je bilo to na podlagi poskusov in napak. Vsako neuspešno prijateljstvo je privedlo do pozitivnih sprememb za vas in vašega naslednjega prijatelja. Če še vedno menite, da je z vašim otrokom nekaj narobe, ker ne more sklepati prijateljstev, poiščite pomoč strokovnjaka, je za Your Tango dejala Kaplin.