Otrok v avto v bundici, ob trku pa poškodbe notranjih organov
“Tista dva centimetra, ki jih ob pripenjanju otroka popustimo, sta lahko ob trku zelo usodna. Tu moramo narediti več,” je jasen predsednik Zavoda Varna Pot Robert Štaba.
“V Ljubljani je nastalo novo središče, kjer bomo skupaj gradili varno prihodnost v prometu,” sporočajo z Zavoda Varna Pot. Park varne mobilnosti je prvi center v Sloveniji, kjer na enem mestu združujejo učenje, podporo in raziskovanje s področja prometne varnosti. Na ljubljanskem Barju so ustvarili prostor, kjer se lahko otroci, mladostniki, starši, žrtve prometnih nesreč, učitelji in podjetja povežejo ter skupaj gradijo kulturo varne mobilnosti in uresničujejo Vizijo NIČ.
Edinstven prostor
Park varne mobilnosti je že postavljen, vendar trenutno še ne obratuje v polni meri za posameznike, saj so pred njimi še zadnja tehnična in varnostna opravila. Kljub temu je uredništvo Mama.Over.Net park že obiskalo ob njegovi predstavitvi pred prazničnim decembrom, ki sta jo skupaj pripravila Zavod Varna Pot in Baby Center Slovenija. Slednji je tudi podprl postavitev parka.
“Park varne mobilnosti je resnično edinstven prostor, ker združuje dve temeljni področji: preventivo ter vzgojo in izobraževanje otrok na področju varne mobilnosti, hkrati pa je dom za žrtve prometnih nesreč. Tiste, ki jih zaznamujejo najhujše posledice nesreč. Ko ti dve področji združiš, dobiš formulo za uresničevanje vizije nič do leta 2050: nič mrtvih in nič poškodovanih. To je za nas temelj, naša filozofija in predvsem: mi vanjo verjamemo,” nam je dejal predsednik zavoda Robert Štaba
Dodaja pa, da nastane izziv pri drugih. “Ko nekoga vprašam: ‘Ali imate v družini človeka, ki je izgubil življenje v prometni nesreči ali bil hudo poškodovan?’ pogosto odgovorijo: ‘Ne.’ Takšnih je veliko, tako kot je veliko tistih, ki so zaznamovani. In ko ljudje, ki se jim ni nič zgodilo, ne verjamejo v vizijo nič, mi, ki smo nekoga izgubili ali je bil hudo poškodovan, pa verjamemo, jih to spravi v zadrego. Rečemo: ‘Vi živite brez te izkušnje in ne verjamete, mi smo bili zaznamovani, pa verjamemo. A lahko združimo ta svet, da se tudi v vaših družinah to ne bo zgodilo?'”
To je po njegovem mnenju prava formula. “Zato smo posebni in edinstveni, v Evropi in svetu. To je naš apel, naša filozofija, ki jo želimo tukaj združevati. Zato je tako pomembno, da pripeljete svoje otroke sem in jih vzgajate v tem duhu. Ker to je nekaj humanega, nekaj čudovitega, dar življenja. In formula je v resnici zelo preprosta.“
Na vse to je treba paziti pri privezovanju otrok
Ob tem je pohvalil tudi napredek: “Slovenija je sicer zelo napredovala, predvsem pri mladih generacijah, ki svoje otroke vzgajajo v tem duhu, pa tudi sami, ko gredo ven. Eden ne pije, če drugi žurirajo. To je velika stopnja odgovornosti. Kar pa zadeva uporabo varnostnih pasov in sedežkov: danes imamo približno 90-odstotno pripetost. Zdaj moramo narediti še korak naprej, izboljšati kakovost sedežkov in predvsem pravilno pripenjanje, ker mamice ste dobrosrčne in se vam otročički smilijo, še bolj je to vidno pri babicah, ki ne želijo otroke pretesno zapeti. A tisti dva centimetra, ki jih popustimo, sta lahko ob trku zelo usodna. Tu moramo narediti več. Potem so tukaj še čelade in drugi ukrepi, predvsem pa vzgoja. Otroke moramo učiti solidarnosti, strpnosti in medsebojnih odnosov, saj se stanje duha v družbi odraža na cestah. Več kot bomo govorili o tem, več kot bomo sodelovali, več kot bomo strpni in ljubeznivi, bolj se bo to poznalo na naših cestah. In to moramo vzgajati že od malega.”
Pripenjanje je ključnega pomena
Štaba nam je pojasnil, zakaj je pravilno pripenjanje tako zelo pomembno. “Če kupimo najboljši sedežek, pa ga očka ali mamica ne pripneta pravilno v avto, imamo ob trku težavo zaradi naletnih sil. Enako velja pri otroku: če ga nepravilno namestimo, ima recimo bundico, je ne slečemo in pas ne leži tesno ob telesu, potem teh dva ali tri centimetre popuščanja, ki jih pogosto opravičimo z mislijo: ‘Otrok mora dihati,’ ob trku lahko pomenijo poškodbe notranjih organov. To je nekaj, česar preprosto ne razumemo, dokler nas nekdo ne poduči in dokler ne razumemo naletnih tež. Rečemo si: ‘Sedežek sem kupil, pravilno sem ga namestil,’ ampak otroka pa nismo pravilno pripeli. O tem moramo govoriti,” je dejal.
“Prepričan sem, da moški radi kaj spregledamo, smo lahko površni in damo več pozornosti na avto. Mamici, ki je devet mesecev nosila otroka, pa je treba dati pravo informacijo. Ta otrok je zanjo največji zaklad. In ta mamica bo očeta, dedka in babico opozarjala do konca, ker razume, kakšne so lahko posledice. Ne razumem neodgovornih staršev, ki na to pozabijo. Imajo čudovit avto, otrok pa stoji na sredini sedeža, vozijo se 30 ali 50 kilometrov na uro in rečejo, da gredo ‘samo do trgovine’. Ob manjšem trčenju ima otrok, ki tehta deset kilogramov, zaradi naletne teže lahko nenadoma 500 kilogramov. Lahko prileti v vetrobransko steklo ali se hudo poškoduje. To so stvari, na katere moramo biti izjemno pozorni,” je poudaril.
“Če bi me to vprašali pred 18 leti, ko mi je pijan voznik povozil otroka …”
Povprašali smo ga, kako gleda na ljudi, ki kljub vsem opozorilom in obveščanju še vedno sedejo vinjeni za volan. “Če bi me to vprašali pred 18 leti, ko mi je pijan voznik povozil otroka, bi vam rekel, da sem zelo jezen. Danes pa razumem dva tipa ljudi. Prvi so tisti, ki pijejo, ker so bolni in odvisni od alkohola. Tem bi morali pomagati prek zdravstvenega sistema in drugih oblik podpore. Drugi pa so tako imenovani rekreativci. To so povsem krasni ljudje, tako kot ste vi ali jaz, a jim v okolici manjkajo dobri prijatelji. Če bi imeli prave prijatelje, bi jim ti vzeli ključe, jim ne bi dovolili sesti za volan in bi jim bilo mar. Ker pa živijo v hinavskem svetu lažnivih prijateljev, jih ti celo spodbujajo, da vozijo. In ko se nekaj zgodi … Do danes nisem srečal niti enega, ki ne bi želel zavrteti filma nazaj. A ga ne more več,” je opisal Štaba.
Ob tem dodaja, da v Zavodu niso tisti, ki pridigajo, ki kažejo s prstom ali moralizirajo. “Ljudje, ki ne gledajo na nas pozitivno, pogosto mislijo: ‘Ja, oni so samo za nula, nula.’ Ne, ne. Mi si želimo samo to, da ne sedete vinjeni za volan. Ker vam bo žal in prizadeli boste nekoga drugega. To je vse.”
Ključno, da vsak otrok spozna mikromobilnost
“V Baby Centru smo ponosni, da smo v partnerstvu z Zavodom Varna pot del Parka varne mobilnosti in širših preventivno-izobraževalnih programov, ki otrokom in staršem vsak dan prinašajo pomembna znanja za varnejšo udeležbo v prometu. Globoko verjamemo v poslanstvo Zavoda Varna pot, v njihov izjemen doprinos k varni mobilnosti – posebej pri najmlajših ter v Vizijo NIČ. Zato se nam zdi ključno, da ima vsak otrok priložnost spoznati mikromobilnost v nadzorovanem, varnem okolju, kjer se lahko uči skozi izkušnjo, ki mu ostane za vse življenje,” je povedala Neya Krmec Keber iz Baby Centra.
V okviru partnerstva bo Baby Center Park varne mobilnosti opremil tudi z avtosedeži nove generacije. Kot je poudarila Krmec Keber, gre pri tem predvsem za ozaveščanje o pravilni uporabi avtosedežev, ne le o njihovi namestitvi v vozilo. “V Baby Centru si prizadevamo, da bi imel vsak avtomobil, v katerem se vozi otrok, primeren avtosedež – ne glede na to, ali gre za starše, stare starše ali druge družinske člane. A še pomembnejše je, da so otroci v avtosedežu tudi pravilno pripeti. To je tisti korak, ki v kritičnih trenutkih najbolj šteje.”
Starši bodo lahko v Parku varne mobilnosti pridobili praktično znanje o pravilni uporabi avtosedežev. Pri vsakdanji vožnji se namreč še vedno pojavljajo napake, ki imajo lahko hude posledice. Keber med najpogostejšimi izpostavlja vožnjo otrok z debelimi bundami, izbiro neustrezne velikosti avtosedeža in premalo zategnjene pasove. “Ravno zato je naš skupen cilj ozaveščati, pokazati in v praksi naučiti pravilne uporabe – ker lahko s tem rešimo življenja,” je še dodala.
Park varne mobilnosti združuje učenje, podporo in izkušnje. Obiskovalcem omogoča, da prispevajo k varnejšim cestam. V parku ponujajo praznične predstave za otroke, najem prostorov za dogodke, e-kolesa in e-skiroje z vodenimi ogledi Ljubljane ter tematska praznovanja otroških rojstnih dni, ki spodbujajo zanimanje za varno in trajnostno mobilnost.
dezurni@styria-media.si
