Nevrolog: Tri prehranska pravila za zaščito otroških možganov

Pravilom, ki jih dr. Baibing Chen izpostavlja, je v obdobju, ko so bili njegovi otroci dojenčki, dosledno sledil.

Dr. Bainbing Chen, nevrolog in epileptolog v Henry Ford Health, pravi, da del najpomembnejšega dela pri zaščiti možganov opravi v družinski kuhinji. Obdobje od dojenčka do zgodnjega otroštva je ključno za nevroplastičnost in razvoj, hrana, ki jo ponujamo otrokom, pa lahko dolgoročno neposredno vpliva na zdravje možganov.

Najboljša hrana za možgane je za vse enaka: sadje, zelenjava in živila z veliko vlaknin. Njegovi otroci jedo raznoliko hrano, v obdobju, ko so bili dojenčki, pa je bil zelo dosleden pri treh stvareh.

Brez medu pred dopolnjenim 12. mesecem

Med je za dojenčke lahko smrtonosen, čeprav redko. Vsebuje namreč spore bakterije Clostridium botulinum — tudi v majhnih količinah in v toplotno obdelani hrani.

Dojenčkov prebavni trakt ni dovolj zrel in raznolik, da bi premagal te spore, zato lahko vzklijejo in prerastejo v aktivne bakterije, ki proizvajajo botulinski nevrotoksin. To lahko povzroči infantilni botulizem, redko, a izjemno hudo obliko zastrupitve s hrano, je pojasnil za CNBC.

Toksin napade živčni sistem in povzroča mišično oslabelost. Pri dojenčkih se to lahko kaže kot šibek jok, slab sesalni refleks in zmanjšan mišični tonus. V hujših primerih lahko pride do paralize dihalnih mišic, dihalne odpovedi in celo smrti.

Centri za nadzor bolezni (CDC) in Ameriška akademija za pediatrijo poudarjajo, da dojenčki “ne smejo prejemati nobene hrane, ki vsebuje surov ali kuhan med“.

Zgodnja izpostavitev pogostim alergenom

Dolga leta so staršem po svetu svetovali, naj odlašajo z uvajanjem pogostih alergenov, kot so arašidi in jajca. “Danes vemo, da je bil ta nasvet napačen. Odlašanje lahko celo poveča tveganje za razvoj hude alergije,” pravi dr. Chen.

Navodila so se spremenila po pomembni raziskavi, ki je pokazala, da zgodnje uvajanje arašidov in njihovo redno uživanje zmanjšata tveganje za alergijo na arašide pri visoko rizičnih dojenčkih za do 86 %. Dodatne študije so podprle zgodnje uvajanje tudi drugih alergenov, na primer kuhanega jajca.

Spremembe v vedenju in razpoloženju — razdražljivost ali hiperaktivnost — se včasih pojavijo pri otrocih z alergijami. Pogosto so posledica nelagodja zaradi imunskih odzivov, vendar lahko vplivajo na vedenjski in nevrološki razvoj.

Brez sladkanih pijač v obdobju do enega leta

“Pri otrocih, mlajših od enega leta, se izogibam vsem oblikam tekočih kalorij in nenutritivnih sladil — tistih, ki dodajo okus, ne pa hranilne vrednosti. To pomeni brez soka, brez pijač s sladkorjem (kot so gazirane pijače, sadni napitki in sladkane vode) ter brez umetno sladkanih pijač (na primer dietne gazirane pijače,” je naštel.

Prekomeren sladkor lahko povzroča presnovni stres in sproži nagrajevalne možganske poti, podobne tistim pri zasvojenosti. Povezan je tudi s slabšim učenjem in spominom.

Že majhne količine sladkanih pijač v dojenčkovem obdobju so povezane s povečanim tveganjem za debelost v otroštvu. Poleg tega lahko zgodnja izpostavljenost sladkemu okusu okrepi vseživljenjske preference za sladko hrano ter vpliva na čustveno uravnavanje in vedenje.

Sadni sok se morda zdi zdrava izbira, vendar je slaba zamenjava za pravo sadje. Ne glede na to, kako “naraven” ali “organski” je, sok odstrani koristne vlaknine, ki upočasnijo absorpcijo sladkorja. Sok ima preveč kalorij, otroka ne nasiti in lahko nadomesti hranilno bogato hrano — vse to prispeva k slabšim prehranskim navadam.

Ni dovolj podatkov o dolgoročni varnosti umetnih sladil pri otrocih in dojenčkih, opozarja dr. Chen.  Strokovnjaki opozarjajo, da lahko vplivajo na črevesno mikrobioto, uravnavanje krvnega sladkorja in to, kako otrok zaznava sladek okus. Ker umetno sladkane pijače hitro nasitijo, lahko otrok zaradi njih preskoči bolj hranljivo hrano.

Staršem svetuje, da se glede prehrane otrok posvetujejo z zdravniki.