Starševstvo po načelu 70/30 za manj stresa

Nemogoče je ves čas dajati 100 odstotkov, zato je dobro najti neko ravnovesje.

“Mislim, da v življenju ni mogoče dati 100 %, če pa to poskušaš, se na koncu izčrpaš, počutiš se nesrečen in dejansko ničesar ne narediš dobro,” pravi Deborah Joseph, ki stoji za konceptom “70-odstotno življenje”. Do tega spoznanja je prišla v času, ko je bila glavna urednica revije Glamour. “Poskušala sem biti 100-odstotna, ker sem bila tako vzgojena, da moram biti dobra v vsem, doseči vse in uspeti v vsem. In na koncu sem imela občutek, da mi nič ne uspeva.“

Ko je spoznala, da ne more več tako naprej, se je zavezala, da bo živela po principu 70/30. Gre za to, da 70 odstotkov časa živiš 100 odstotkov svojega življenja. Preostalih 30 odstotkov pa ne loviš več popolnosti. Za Deborah je teh 30 odstotkov pomenilo dodatno pomoč pri varstvu otrok, ki so bili takrat stari dve, štiri in šest let.

Osredotočanje na pomembne stvari

Drugi starši so od takrat prevzeli idejo 70/30 starševstva. Bistvo je v tem, da se osredotočajo na pomembne stvari in si pri preostalih stvareh ne postavljajo previsokih ciljev. To lahko pomeni, da 70 % časa izvajate “nežno starševstvo”, a niste neizprosni do sebe, če vam ves čas to ne uspeva. Ali pa lahko pomeni, da po dnevu izbruhov jeze, ki so izčrpali vse, svojemu malčku ponudite njegovo priljubljeno risanko.

“Čez 30 let ne bodo hodili na terapijo in te obtoževali, ker si jih za eno uro posadila pred televizijo,” je Deborah Joseph povedala za Metro.co.uk. “Mislim, da ženske včasih pomislijo: ‘Oh, to ni dobro za mojega otroka’, vendar če niste v dobrem duševnem stanju, ne morete biti najboljša mama zanje. Zato morate včasih sebe postaviti na prvo mesto, da ste lahko najboljši starš.“

Deborahino mnenje o 70-odstotnem starševstvu se osredotoča na dajanje prednosti “celotni sliki, kakšnega starša in družine želite ustvariti za svojega otroka, in nato sprejetje dejstva, da nekaterih stvari ne morete storiti“.

• Mogoče vas zanima tudi: Starševstvo lahko vodi v izgorelost – to so znaki

Otroci se morajo naučiti, kako delati napake

Avtorica knjig o starševstvu in mama štirih otrok Sarah Ockwell-Smith trdi, da 70/30 starševstvo otrokom omogoča, da vidijo pomembne “pomanjkljivosti”. “Če ste vedno popolni, ste za svoje otroke resnično nerealen vzor,” je nedavno povedala v pogovoru za BBC. “Nikoli se ne bodo naučili, kako delati napake ali se opravičevati.“

Psihoterapevtka Julia Goodall temu pritrjuje. Za otrokovo samozavest je “resnično pomembno”, da vidi “nepopolne” starše. “Ko vidi, da nekdo, ki ga občuduje in ima rad, dela obvladljive napake in se z njimi spopada z mešanico sočutja do sebe in/ali humorja, otroku to pomaga zgraditi prepričanje, da tudi on lahko dela napake in da bo vse v redu,” je povedala za Metro.

“Pomembno je, da to ne pomeni, da ne smemo pokazati čustev. Starši lahko pokažejo obvladljivo jezo/razočaranje/žalost, vendar so sposobni to prebroditi, namesto da se zaprejo vase ali izbruhnejo. Tudi če nam to ne uspe, jim s pripovedovanjem o naših izkušnjah pomagamo sprijazniti se z dejstvom, da je neravnovesje normalni del človeškega življenja.“

Raziskave kažejo, da je “pravilno ravnanje” v 70 % primerov celo precej visoka zahteva. “Zgodnje raziskave o navezovanju kažejo, da morajo starši za varno navezovanje otrok ‘pravilno ravnati’ le v 30 % primerov. To pomeni, da morajo skrbniki v 30 % primerov pravilno razumeti otrokove znake lakote/žeje/utrujenosti/nelagodja in se ustrezno odzvati,” pravi Julia Goodall.

Idealnega starša ni

Deborah pravi, da se zdaj, ko so njeni otroci starejši, 30 odstotkov, ki jih spusti, v glavnem nanaša na izbiro njenih bitk. Ne komentira več, kaj nosijo njene najstniške hčere, ko odhajajo iz hiše. Odločila se je, da se bo osredotočila na “pozitivne pogovore” namesto na dolžino njihovih kril. Prav tako se je zavestno odločila, da se ne bo več vsak dan prepirala zaradi neurejenih otroških sob. Konec koncev lahko preprosto zapre vrata. “Poskušam se osredotočiti na to, da se zdravo prehranjujejo, ali pa preživljam čas z njimi ena na ena,” pravi. “Mislim, da so te stvari na dolgi rok pomembnejše kot to, ali je njihova soba pospravljena.“

Najpomembneje je, da ne dovoli družbi, da jo sramoti zaradi njenih izbranih “70 %”. “Ne vem, kakšen je idealni starš, ker je idealni starš za enega človeka drugačen od idealnega starša za drugega človeka,” pojasnjuje. “Morda gledate na mojih 70 % in mislite: ‘S tem se ne strinjam’, ali pa jaz gledam na vaših 70 % in mislim: ‘S tem se ne strinjam’. To je popolnoma v redu. To je le osebna odločitev vsake ženske, kako želi živeti in kako želi vzgajati svoje otroke.“