Vzgajanje otrok je lahko neizmerno veselje, a starši morajo biti pripravljeni tudi na občutek izčrpanosti ali izgorelosti, zlasti po rojstvu otroka.
Prav tako z odraščanjem otrok pride tudi stres in tesnoba, saj se nekateri otroci kasneje v starosti lahko upirajo navodilom.
Kako se soočiti z izgorelostjo?
Izgorelost ni le posledica prekomernega dela na delovnem mestu. Starševstvo in druge oblike skrbi pogosto vodijo v izčrpanost, stres ter preobremenjenost, ki lahko povzročijo čustvene, duševne ter telesne simptome izgorelosti, v kolikor jih ne obvladamo. Tako se lahko starši soočajo z občutki cinizma, letargije ter pogosto depresije, opozarjajo strokovnjaki pri Psychology Today.
Izgorelost pri starših lahko vodi tudi v prikrivanje simptomov, saj se mnogokrat bojijo, da bodo deležni kritike in obsojanja, da niso dovolj močni. A vendar se je pomembno zavedati, da lahko materina ali očetova izgorelost škodljivo vpliva na celotno družino.
Izgorelost pogosto spremljajo občutki nesposobnosti. Strokovnjaki navajajo, da je eden najbolj skrb vzbujajočih simptomov starševske izgorelosti idealiziranje pobega, razmišljanje, kako bi bilo, če bi se povsem oddaljili od družinskih obveznosti. Ignoriranje tovrstnih občutkov lahko posledično vodi v zanemarjenje, zlorabo ali celo zapuščenost otrok. Strokovnjaki tudi navajajo, da lahko odmaknjenost staršev pogosto vodi v občutek neljubljenosti pri otrocih.
Kako se izogniti izgorelosti?
Najpogosteje so starši, ki so najbolj predani svojim vlogam, najbolj izpostavljeni tveganju izgorelosti. Pritiski, ki si jih nekatere matere in očetje nalagajo v iskanju popolnosti, lahko vodijo v to, da se starši ne počutijo dovolj dobro.
V izogib izgorelosti je dobro, da starši opustijo svojo željo po popolnosti ter vzpostavijo bolj dosledne rutine za vsakdan. Obenem je pomembna tudi skrb za samega sebe, četudi le za kratek čas, ter iskanje podpore in pomoči.
V kolikor starši že izgorijo, strokovnjaki svetujejo, naj zmanjšajo število opravil ter prosijo za pomoč družinske člane in prijatelje, lahko pa si tudi najamejo pomoč. Obenem naj starši namenjajo manj pozornosti pričakovanjem glede mejnikov otrokovega razvoja ali njegove prehrane. Prav tako je pomembno, da si vzamejo čas in prepoznajo težave, ki jim povzročajo največ stresa.
