Intimno fotografijo poslal sošolki namesto svoji punci

“Vem, da sem za to kriv jaz in dovolj hudo je že, da sem sploh pošiljal.”

V zadnji epizodi prve sezone podkasta za starše Safe.si so ustvarjalci spregovorili o stiskah, s katerimi se mladi soočajo v spletnem okolju, od spletnega nasilja in izsiljevanja z intimnimi posnetki do težav v družini in odnosov z vrstniki.

Gostja epizode je bila Neža Jagodic, strokovna sodelavka programa TOM telefon. V pogovoru so odprli vprašanje, zakaj mladi svojih težav pogosto ne zaupajo staršem ter kako pri tem vlogo igrajo občutki sramu, krivde in strahu.

Dotaknili so se tudi tega, kaj mladi staršem raje zamolčijo in zakaj. Kot je pojasnila Neža, jim mladostniki tudi povedo, zakaj se v takšnih stiskah ne želijo zaupati staršem: “Prvič zato, ker jih ne želijo razočarati, zelo jih je sram. Ali pa jih nočejo obremenjevati s svojimi težavami.”

Kako do pomoči?

TOM TELEFON: Vsak dan med 12. in 20. uro na brezplačni številki: 116 111

Na voljo so tudi v spletni klepetalnici: Klepetalnica deluje od ponedeljka do petka v različnih terminih od 14. do 21. ure. Urnik se tedensko spreminja, zato preverite termine delovanja v urniku. Obiščete jo na strani TUKAJ

E-pošto jim lahko pošljete na tom@zpms.si

Mladostnikom so na voljo brezplačno in anonimno

Obenem je pojasnila vlogo TOM telefona, ki otrokom in mladostnikom nudi podporo v različnih življenjskih situacijah. “TOM telefon, kot že sama kratica pove, telefon za otroke in mladostnike, je splošni telefon. To pomeni, da se lahko otroci in mladostniki na nas obrnejo res s katerokoli stisko ali vprašanjem, s čimerkoli, kar jih teži,” je pojasnila.

Ob tem je poudarila dolgoletno tradicijo delovanja. “Gre za program, ki deluje že 34 let, bližamo se 35. letu, zato ima res dolgoletno tradicijo. Delujemo kot nacionalna mreža, ki jo sestavlja devet svetovalnih skupin po Sloveniji. Vsako skupino sestavljajo prostovoljci, ki so svetovalci, ter vodja in supervizor.”

“Zelo pomembno je, da so svetovalci izbrani po večstopenjskem izbirnem postopku. Udeležiti se morajo tudi obsežnega osnovnega izobraževanja in uvajanja, da so lahko ustrezno usposobljeni za svetovanje otrokom in mladostnikom,” je pojasnila.

Svetovanje je, kot je poudarila, “anonimno, zaupno in brezplačno”. Ob tem je dodala, da TOM telefon že več let ni več omejen zgolj na telefonski stik. “Otrokom nismo na voljo samo prek telefona, ampak tudi prek e-kanalov – imamo e-pošto in klepetalnico. Mnogim je lažje, da stisko ubesedijo s pisanjem, še posebej kadar je prisotna večja stiska.”

Po njenih besedah je ključni namen programa v poslušanju in podpori: “Tukaj naletijo na nekoga, ki jih bo poslušal. Nudimo jim čustveno oporo, razbremenitev in varen prostor, kjer lahko brez občutkov strahu ali sramu govorijo o tem, kar se jim dogaja.” Nato skupaj z njimi “raziskujemo, kaj je problem, iščemo rešitve in predvsem tisti prvi mali korak, ki so ga sami zmožni narediti, da se lahko zgodi pozitivna sprememba”, po potrebi pa jih “tudi informiramo in napotimo naprej na ustrezne organizacije in institucije”.

To so najpogostejše težave

“Mladi se na nas največkrat obrnejo s težavami, povezanimi z vrstniki,” je povedala. “Sprašujejo nas veliko v zvezi s prijatelji, s sošolci, torej o odnosih, v katere so vpeti. Pogosto govorijo tudi o tem, da nimajo prijateljev.”

“Sem pa sodi tudi medvrstniško nasilje, nasilje na spletu, konkretno cyberbullying,”  je opisala. Ob tem je poudarila, da gre za teme, ki so značilne za to razvojno obdobje. “To je na nek način nekaj normalnega za to razvojno obdobje. Vrstniki so otrokom in mladostnikom v tem času zelo pomembni, zato se nam zdi, v narekovajih, dobro, da se na nas obračajo prav s to temo.”

“Drugo mesto si delita dve temi, težave v družini in psihične težave,” je pojasnila. Pri družinskih stiskah se mladi najpogosteje obračajo zaradi odnosov s starši. “Velikokrat gre za konflikte ali za to, da ne vedo, kako bi staršem nekaj sporočili.”

“Pri psihičnih težavah gre za vprašanja, povezana z duševnim zdravjem, od anksioznosti, depresivnosti, motenj hranjenja do samopoškodovanja,” je povedala. “To so tri teme, ki so najbolj pogoste in jih otroci in mladostniki pri nas največkrat omenjajo.”

Nanje se najpogosteje obračajo mladostniki v starosti od 13 do 15 let, pa tudi starejši. “Če pogledamo po spolu, je zelo odvisno od kanala, na katerega se na nas obračajo,” je pojasnila. “Na telefon nas v približno podobni meri kličejo tako fantje kot punce, celo nekoliko več fantov, medtem ko e-kanale v veliko večji meri uporabljajo dekleta. Okoli 75 odstotkov kontaktov prek e-kanalov prejmemo od deklet,” je opisala. 

“Otroci in mladostniki, stari od 13 do 15 let, se na nas največkrat obrnejo zaradi težav z vrstniki. Starejši mladostniki, torej 16-letniki, pa potem še 18-letniki in tudi starejši, katerim se prav tako javljamo in smo jim na voljo, se na nas največkrat obrnejo s psihičnimi težavami,” je še povedala. 

Kaj naj naredim? Moj bivši fant ima moje gole slike

Pomemben del pogovora so v podkastu namenili sekstanju, izmenjavi intimnih fotografij in posnetkov. Tudi če odrasli mislimo, da ni tako, otroci to po podatkih Safe.si pogosto počnejo: “Gre za vedenje, ki je razširjeno tudi že med mlajšimi mladostniki. Od približno 12. leta naprej se s to temo obračajo na nas. Načeloma gre za neko običajno mladostniško vedenje, ko začnejo vstopati v prva romantična razmerja, se želijo z drugo osebo zbližati, biti bolj intimni, in to danes seveda poteka tudi prek spleta.”

Hkrati pa takšno vedenje prinaša resna tveganja: “Ko neko fotografijo ali posnetek delimo, nad tem izgubimo nadzor in jo lahko vidi tudi nekdo, kateremu prvotno ni bila namenjena.”

V podkastu so nato predstavili tudi anonimizirane resnične primere, s katerimi se mladostniki obračajo na TOM telefon. 

Prvi primer se glasi:
“Ne vem, kaj naj naredim, ker ima moj bivši fant moje gole slike. Vem, da je to zelo neumno, da sem mu jih poslala.”

Drugi primer pa razkriva še večjo stisko:
“Jaz si hočem nekaj narediti zaradi tega, ker sem poslal intimno fotografijo sošolki namesto moji punci. Vem, da sem za to kriv jaz in dovolj hudo je že, da sem sploh pošiljal. Res sem prizadet in ne znam razmišljati. Če kdorkoli to izve, se jaz ubijem.”

Kot je pojasnila Neža Jagodic, se mladostniki na TOM telefon večinoma obrnejo šele takrat, ko se nekaj že dogaja. “Zelo oziroma praktično nikoli se otroci in mladostniki ne obrnejo na nas, da bi se prej pozanimali ali preverili, ali je neko vedenje smiselno ali ne,” je povedala. “Naša opažanja so, da se mogoče prepozno zavedo, da ima to lahko tudi posledice.”

S tem so povezani tudi zelo močni občutki, kot sta občutka sramu in krivde. Ta dva primera zelo jasno pokažeta, kako mladostniki zmerjajo tudi sami sebe: “Doživljanje je izjemno intenzivno, od občutka, da se jim bo vse obrnilo na glavo, do tega, da ne vidijo izhoda iz situacije.”

Pri drugem primeru je izpostavila še posebej resno tveganje: “Ta fant kot edini izhod v primeru, da bi prišlo do posledic, vidi samomor. Na TOM telefonu takšne primere jemljemo zelo resno, saj vemo, da so mladostniki bistveno bolj ranljivi in manj predvidljivi glede suicidalne ogroženosti.”

Ob tem je opozorila na značilnosti mladostniškega doživljanja: “Njihovi občutki so lahko zelo intenzivni, so čustveno zelo občutljivi, prihaja do nihanj razpoloženja, odzivi so lahko impulzivni. Razmišljanje je pogosto črno-belo in zelo selektivno.” Po njenih besedah je ključno, “da vsako izjavo, v kateri mladostnik izrazi razmišljanje o samomoru, jemljemo zelo resno”. 

Posebnost sekstanja je tudi stalna negotovost. “Vsak trenutek prinese novo skrb, kaj se bo zgodilo zdaj, kaj potem, kaj če se to razširi. Strah in nemoč sta pri tem zelo močno prisotna,” je poudarila.

“Nimamo čarobne palčke, s katero bi lahko situacijo preprosto odpravili. V teh dveh primerih se situacija še lahko dobro razplete, ker neposredna škoda še ni bila storjena, fotografije še niso bile deljene.” V takšnih primerih je pojasnila, da je mogoče “še preprečevati škodo”, kadar pa je ta že nastala, “lahko le še zmanjšujemo posledice”.

Ko se intimne fotografije delijo naprej …

Pogosto se srečujejo tudi z zlorabami, ki so posledica sekstanja. Priča so primerom, ko se intimne fotografije ali posnetki delijo brez vednosti in dovoljenja oškodovanega mladostnika, pa tudi primerom izsiljevanja z intimnimi posnetki. Kot je še dodala, se mladi pogosto obrnejo nanje po razpadu odnosa. “Mladostniki nam povedo, da so bili v romantičnem razmerju, po prekinitvi pa je druga oseba, pogosto zaradi jeze ali prizadetosti, intimno fotografijo delila naprej.”

»Zelo pogosto sploh ni nujno, da so v resnici prekinili razmerje. So v razmerju, pride do konflikta in potem užaloščena stran posnetek deli ali razširi, da bi še dodatno prizadela drugo osebo,« je povedala.

“Sploh ni nujno, da so v nekem romantičnem razmerju. Pošiljajo si posnetke, ker so si všeč, potem pa se oseba, ki je posnetek prejela, z njim pohvali prijateljem,” je dodala.

Bojim se, da bodo to videli moji starši

Predstavili so še dva anonimna primera.

Prvi primer se glasi:
“Mojemu fantu sem poslala par nudov, torej intimnih fotografij. Ko sva se skregala, jih je objavil na Instagramu. Zaradi tega incidenta ne morem spati, čutim tiščanje v srcu, povečan srčni utrip, tudi roke se mi tresejo, zelo me je strah. Bojim se, da bodo to videli moji starši. Če izvedo, mi ne bodo pustili v šolo v naravi.”

Drugi primer razkriva še drugačno obliko pritiska:
“S prijateljico sva en večer pijani pisali moji simpatiji, ki pa mi je že cel dan dajal pogoj, da gre z mano ven, če mu slikam prsi. Tega trezna ne bi nikoli naredila, takrat pa se nisem niti zavedala in sem to storila. Največji problem je v tem, da je on to sliko shranil in jo pošiljal drugim. Zdaj pa jo imajo že praktično vsi v moji okolici. Vsi se mi posmehujejo, ne vem, kako sem lahko bila tako neumna.”

Ta dva primera po besedah Neže Jagodic res pokažeta, kako lahko vstopimo v njihovo doživljanje in kako se mladostniki v takšnih situacijah počutijo: “Vidimo, koliko je prisotnih občutkov krivde, sramu in nemoči, po drugi strani pa tudi stiske, na koga naj se sploh obrnejo.” Mladi po njihovih izkušnjah pogosto ne želijo, da bi starši sploh izvedeli, kaj se jim dogaja: “Prvi primer zelo jasno pokaže, da si ne želijo, da bi starši to videli, kaj šele, da bi se jim o tem zaupali.”

Prav tu po njenih besedah nastopi pomembna vloga TOM telefona. “Naša naloga je, da se odzovemo in jim damo občutek, da niso krivi za to, kar se jim je zgodilo, ker je to zelo pogosto prisotno.”

Izsiljevanje za denar

Predstavili so tudi resničen in anonimen primer, ko je prišlo do izsiljevanja za denar.

“Imam težavo, bil sem naiven in neumen, da sem to naredil. Na eni od aplikacij sem dodal neko ›punco‹, potem je prišlo do videoklica, kjer se je vse zgodilo. Imajo moj privatni video in me izsiljujejo za denar. Bil sem neumen in sem že plačal 145 evrov, zahtevajo pa še 300. Rekli so, da bodo poslali video vsem mojim prijateljem in družini.”

Grozljivo je, da se na TOM telefonu s podobnimi primeri pogosto srečujejo. Ob tem je izpostavila, da število takšnih primerov narašča: “To je trend, ki ga ne opažamo samo mi v Sloveniji in na našem otroškem telefonu, ampak tudi drugi evropski otroški telefoni.”

Opažajo, da so žrtve izsiljevanja z intimnimi posnetki tako dekleta kot fantje, prihaja pa do določenih razlik. Pri fantih, in ta primer to dobro pokaže, fant naveže stik z neko osebo, ponavadi se ta predstavlja kot ženska. Za profilom je v resnici kriminalna združba, ki uporablja zelo spretne manipulacijske tehnike, da fant dobi občutek zaupanja in pošlje intimni posnetek.. Ta intimni posnetek potem postane predmet izsiljevanja, pogosteje za denar. 

“Pri dekletih je pogostejše izsiljevanje za nove intimne posnetke, nove fotografije, tudi za spolne usluge. Zelo pogosto se zgodi, da mladostnik v takšni situaciji želi, da se to konča, zato ustreže zahtevi. Pošlje denar ali novo golo fotografijo, vendar se izsiljevanje ne zaključi, ampak se stopnjuje, ” poudarja Neža. 

Celoten pogovor, kjer so v nadaljevanju tudi številni nasveti za starše, lahko poslušate na spodnji povezavi.