Živila z ugodnejšo maščobno sestavo – kaj to pomeni?
Strokovnjaki priporočajo, da že zelo zgodaj v prehrani otroka omejimo uživanje živalskih maščob in izbiramo ustreznejše, predvsem nenasičene maščobe.
Kot pojasnjujejo na Nacionalnem portalu za hrano in prehrano Prehrana.si, nenasičene maščobe najdemo predvsem v različnih rastlinski oljih in ribah.
Svetujejo, naj v prehrani otrok med maščobami prevladujejo kakovostna olja rastlinskega izvora, kot je na primer oljčno olje, ki vsebuje veliko enkrat-nenasičenih maščobnih kislin, ki ugodno vplivajo na sestavo krvnih maščob.
“Orehovo, konopljino, sojino olje in olje oljne repice vsebujejo linolno in a-linolensko (omega-3) kislino, esencialni maščobni kislini, ki ju telo samo ne more izdelati, zato ju moramo zaužiti s hrano,” pojasnjujejo.
Svetujejo, da čim bolj omejite uporabo nasičenih maščob, ki jih je največ v maščobah živalskega izvora (maslo, slanina, loj), pa tudi v nekaterih rastlinskih maščobah (še posebej v kokosovi in palmini maščobi). “Pomembno je tudi, da ne spregledamo številnih “skritih maščob”, ki se nahajajo predvsem v ocvrtih živilih, salamah, klobasah, sirih, smetani, majonezi, pecivu, itd. Omenjena živila so tako za odrasle kot otroke primerna le občasno,” dodajajo.
Zakaj mastne morske ribe
“Za zdravje vašega otroka so zelo pomembne dolgoverižne večkrat nenasičene maščobne kisline omega-3, zlasti dokozaheksaenojske kisine (DHK), ki je pomembna za normalen razvoj vida in možganov,” pojasnjujejo pri Prehrana.si.
Najboljši viri dolgoverižnih omega-3 maščob so po njihovih navedbah predvsem mastne morske ribe, kot so sardine, slanik, skuša, losos. Rastlinska olja takšnih maščob ne vsebujejo, res pa nekatera rastlinska olja vsebujejo a-linolensko kislino, iz katere telo lahko v določeni meri samo sintetizira dolgoverižne omega-3 maščobe.
Preberite še: Ste že slišali za kategorizacijo NOVA?
