Ukinitev devetletke zgleden primer odločitve brez predhodne analize
V Zvezi aktivov svetov staršev Slovenije po torkovi napovedi šolske reforme in ponovne uvedbe osemletne osnovne šole, opozarjajo, da bi bila ukinitev devetletke zgleden primer odločitve, sprejete brez predhodne analize. Z ministrom Borutom Rončevićem pa se strinjajo predvsem glede “inflacije ocen” in težav zaradi manjšanja avtoritete učiteljev.
V nadaljevanju preberite:
– V Zvezi aktivov svetov staršev Slovenije opozarjajo, da morajo spremembe temeljiti na podatkih, strokovnih analizah in širokem strokovnem dialogu.
– Najprej je nujna konkretna analiza, šele nato pa spremembe.
– Opozorili so na neznane učinke napovedanih korakov in, tako kot ministrstvo, med najbolj pereče izzive uvrstili “inflacijo ocen”.
V zvezi so v odzivu za STA zapisali, da nekatera izhodišča sicer odpirajo pomembna vprašanja, a opozarjajo, da morajo spremembe v vzgoji in izobraževanju vedno temeljiti na podatkih, strokovnih analizah in širokem strokovnem dialogu.
Ker uvedba devetletke ni bila nikoli celovito evalvirana in “po 23 letih delovanja sistema še vedno nimamo poglobljene presoje, kaj je prinesla, katere cilje dosegla ter kje so njene prednosti in slabosti“, je po oceni zveze najprej nujna konkretna analiza prednosti in slabosti, šele nato pa spremembe.
V zvezi se strinjajo z ministrovo napovedjo razbremenitve učnih načrtov, a so ob tem opozorili na neznane učinke napovedanih korakov. Poudarili so, da je treba ugotoviti, katere vsebine so nepotrebne, preobsežne ali zastarele ter koliko ur pouka otrok sploh prenese, ne da bi bil preobremenjen.
Hkrati so opozorili, da ministrstvo napoveduje nove predmete, npr. umetna inteligenca in podjetništvo, in širi obstoječe vsebine, kar pomeni dodatne ure, čeprav istočasno napovedujejo razbremenitev, je zapisala predsednica zveze Lara Romih.
Ocene morajo ostati verodostojna povratna informacija
Ravno tako kot ministrstvo, je tudi zveza med najbolj pereče izzive šolstva uvrstila “inflacijo ocen”, a so dodali, da bi strožje ocenjevanje brez odprave strukturnih vzrokov, kot je pomanjkanje učiteljev, le prevalilo pritisk na učence in starše.
“Ocene morajo ostati verodostojna povratna informacija o znanju, ne sredstvo razvrščanja ali prilagajanja pričakovanjem, zato je treba najprej razumeti vzroke inflacije ocen in jih nasloviti sistemsko,” so pojasnili.
Glede napovedanega odprtega dostopa do učiteljskega poklica prek “mikrodokazil” pa opozarjajo, da ni vsak strokovnjak na svojem področju primeren tudi za poučevanje otrok. “To velja tudi za sicer priznane akademske avtoritete, ki na fakultetah pogosto ne znajo motivirati niti študentov, kaj šele precej mlajših osnovnošolcev,” so navedli za primerjavo.
V zvezi pa so že v preteklosti opozarjali na manjšanje avtoritete učiteljev v zadnjih 30. letih, tako so prav pri tem navedli največje ujemanje s stališči ministrstva. A hkrati poudarjajo, da je zmanjšanje avtoritete krivda tako staršev, kot tudi nakopičenih sistemskih težav, zato ne sme postati le disciplinski okvir, ampak morajo biti učitelji usposobljeni za obvladovanje razreda in komunikacijo s starši.
Opozorili so še, da je treba posebno pozornost nameniti ne le nadarjenim, ampak tudi ranljivim učencem.
