Vse bolj priljubljena alternativa mleku: Je primerna za otroke?
“Vse več ljudi zaradi zdravstvenih, etičnih ali okoljevarstvenih razlogov iz svoje prehrane izloča mleko in mlečne izdelke. Za nadomeščanje pogosto uporabljajo rastlinske napitke, katerih ponudba je v zadnjem času močno narastla,” ugotavljajo na Nacionalnem portalu o hrani in prehrani Prehrana.si.
Dodajajo, da so rastlinski napitki v času povečane pojavnosti alergij in laktozne intolerance priročna zamenjava za običajno mleko, vendar se ob tem pogosto poraja vprašanje, ali so kljub podobni uporabi tudi prehransko primerljivi.
“Rastlinski napitki so ekstrakti mletega rastlinskega živila v vodi,” opisujejo. Čeprav uradna definicija za rastlinske napitke še ne obstaja, se ti pogosto delijo glede na osnovo iz katere so pridobljeni, narejeni so lahko iz:
- žit (ovseni in rižev napitek),
- stročnic (sojin napitek),
- oreškov (mandljev in kokosov napitek),
- semen (sezamov napitek) in
- psevdo žit (kvinojin napitek).
Star napitek, ki je znova vse bolj priljubljen
“Ovseni napitek izvira iz začetka 13. stoletja, njegovo uporabo pa so obudili v devetdesetih letih na Švedskem. Njegova priljubljenost v zadnjih letih močno narašča, zato je poleg sojinega in mandljevega napitka eden izmed pogosteje uporabljenih napitkov,” opisujejo na portalu Prehrana.si.
Dodajajo, da je ovseni napitek sestavljen iz mletih ovsenih kosmičev in vode. Vsebuje nekaj prehranske vlaknine, folata in riboflavina. Ima nizko vsebnost maščob in je naravno sladek ter vsebuje dvakratno količino ogljikovih hidratov v primerjavi s kravjim mlekom: “Zaradi njegove nizke vsebnosti beljakovin in kalcija je smiselno posegati po obogatenih različicah z omenjenima mineraloma. Pogosto ni primeren za ljudi s celiakijo ali glutensko preobčutljivostjo, zaradi visoke vsebnosti ogljikovih hidratov pa morajo biti pri uživanju pozorni tudi sladkorni bolniki.” Več informacij o ostalih napitkih, ki se pogosto uporabljajo kot nadomestki mleka na portalu Prehrana.si TUKAJ.
Opozorilo velja tudi za druge napitke
Dodajajo, da brez ustrezne prehranske prilagoditve rastlinski napitki pogosto niso primerno nadomestilo mleka, zlasti pri mlajših otrocih, ki imajo zaradi rasti in razvoja večje potrebe po določenih hranilih.
Kot nam je pojasnil vodja raziskovalne skupine na Inštitutu za nutricionistiko prof. dr. Igor Pravst, univ. dipl. kem, se denimo prehranska sestava ovsenega napitka pomembno razlikuje od kravjega mleka. Ovseni napitki praviloma vsebujejo bistveno manj beljakovin, pogosto pa tudi manj nekaterih drugih pomembnih hranil, če niso ustrezno obogateni: “To je še posebej pomembno pri majhnih otrocih, ki imajo zaradi rasti in razvoja specifične prehranske potrebe.”
Dodaja, da takšno opozorilo ne velja samo na ovsene napitke: “Podobno velja tudi za številne druge rastlinske napitke, še posebej riževe, mandljeve in kokosove. Po vsebnosti beljakovin so kravjemu mleku najbolj primerljivi sojini napitki, ne pa tudi po vsebnosti mikrohranil.”
“Pomembno je razlikovati med občasnim uživanjem rastlinskih napitkov in njihovo uporabo kot nadomestilo za mleko. Občasno uživanje ovsenega napitka v okviru raznovrstne prehrane samo po sebi ni problematično. Pri dojenčkih običajni rastlinski napitki niso primerno nadomestilo za materino mleko ali mlečno formulo, pri starejših otrocih pa je treba upoštevati prehransko sestavo napitka in celotne prehrane,” še pojasnjuje.
Preberite še: Pametna vzgoja: 3 zlata pravila, ki delujejo
