Nova študija ugotavlja, da sestava mikroorganizmov v semenski tekočini vpliva na koncentracijo in gibljivost semenčic ter s tem tudi na plodnost.
V zadnjih letih se ogromno govori o vplivu črevesne mikrobiote na naše zdravje. Ta nima vpliva le na imunski sistem telesa, številne raziskave so dokazale celo povezavo med črevesno mikrobioto in delovanjem možganov.
V telesu imamo veliko različnih mikrobiot, vključno s kompleksnimi sistemi v ustni in vaginalni votlini, debelem črevesu, koži, ena od novejših raziskav se je osredotočala na mikrobioto semenske tekočine pri moških. Njena sestava bi glede na študijo, ki je objavljena v Scientific Reports, lahko igrala vlogo pri moški plodnosti.
Težave z gibljivostjo semenčic
Skupina strokovnjakov s kalifornijske univerze v Los Angelesu je v sklopu študije med drugim ugotovila, da je mikrobiota semenske tekočine različna pri moških, ki imajo izstopajoče parametre sperme in težave s plodnostjo.
Ugotavljajo, da bi lahko na plodnost neposredno lahko vplival zlasti en mikroorganizem: Lactobacillus iners. Ekipa strokovnjakov je ugotovila, da imajo moški, ki imajo v semenski tekočini višje koncentracije tega mikroorganizma, pogosteje težave z gibljivostjo semenčic.
Osredotočili so se tudi na nekatere druge mikroorganizme, nekateri so se pogosteje pojavljali pri bolnikih z manjšo koncentracijo sperme, nekateri mikroorganizmi pa naj bi bili pogostejši pri osebah, ki nimajo težav s plodnostjo. Študija odpira številna nova vprašanja in bo najbrž botrovala novim študijam, ki bodo preučevale mikrobioto in njeno povezavo z učinkovitostjo sperme.
Prirojeni ali pridobljeni vzroki
Kot pojasnjujejo na spletni strani oddelka za reproduktivno medicino in ginekološko endokrinologijo Univerzitetnega kliničnega centra Maribor, moški vzrok neplodnosti ugotovijo pri 40 odstotkih neplodnih parov.
Ta je največkrat posledica slabše kakovosti semena, ki se kaže v znižani koncentraciji, slabši gibljivosti, nižjem deležu pravilno oblikovanih semenčic (oligoastenoteratozoospermija) in prisotnosti antispermalnih protiteles. Redkeje je neplodnost posledica odsotnosti semenčic (azoospermija) ali semenskega izliva (aspermija).
Vzroki za takšna stanja so po njihovih navedbah lahko prirojeni ali pridobljeni. Med pridobljene vzroke sodijo poškodbe, prebolela vnetja (mumps, kapavica), razširitev ven v modih (varikokela), škodljivi vplivi okolja (hormonski motilci), poklicna tveganja (delo v vročem okolju, izpostavljenost škodljivim kemikalijam), nezdrav način življenja (kajenje, alkohol), nekateri načini zdravljenja (kemoterapija, obsevanja) in kronične bolezni (sladkorna bolezen, ledvična odpoved, motnje v izločanju spolnih hormonov).
“Prirojeni so največkrat posledica nepravilnosti v razvoju zunanjega spolovila in motenj v spuščanju mod ter kromosomsko-genetskih nepravilnosti (Klinefelterjev sindrom, delecije na Y-kromosomu). Pri več kot polovici primerov pa ostane moški vzrok neplodnosti nepojasnjen,” dodajajo.
