Poznate to prečudovito dolino blizu prestolnice?
Zahodno od Velikih Lašč, med krajema Knej in Karlovica, leži štiri kvadratne kilometre velika mokrotna dolina, ki kliče po raziskovanju.
Poletni vikendi so kot nalašč za odkrivanje Slovenije in vseh njenih lepot. Če sodite med tiste, ki hrepenijo po aktivnem družinskem izletu, kjer so vaši malčki lahko tudi česa naučijo, bo Mišja dolina prava izbira za vas.
Uvrščena je med ekološko pomembna območja Slovenije in je del evropskega omrežja posebnih varstvenih območij Natura 2000.
Mokrišča Mišje doline delujejo kot naravni zadrževalnik vode. Ob večjih padavinah se voda v strugi poveča in razlije po višje ležečih travnikih in s tem razbremeni požiralnike v Ponikvah, ki ne morejo sproti požirati tolikšnih količin. S tem nastanejo mokri travniki, s katerimi kmetje ustrezno gospodarijo: kosijo vsaj enkrat na leto, da se ne zaraščajo, in to v času, ko so suhi.
Mišja dolina je zaradi raznolikosti mokriščnih habitatov dom številnim rastlinskim in živalskim vrstam. Med rastlinami so najbolj opazne pisane divje orhideje – kukavičevke. Tu uspevajo tudi štiri vrste mesojedih rastlin ter tri vrste kačjih pastirjev z rdečega seznama, dvanajst vrst netopirjev in 45 vrst ptic.
Mišja dolina je primerna za sprehode in kolesarjenje. Pri tem vam je lahko v pomoč aplikacija Mišja dolina 2GO, ki vas vodi po Kolesarski poti modrega bleščavca.
Tematska pot obiskovalce povede mimo tamkajšnjih mokrotnih travnikov in nizkih barij, obenem pa se dotakne tudi kulture, saj se začenja na Trubarjevi domačiji na Rašici. Je zgolj kilometer dolga (oziroma dva v obe smeri) in vodi po nezahtevnem terenu. Potep po njej traja približno eno uro, lahko seveda tudi več. Na izhodišče se je najbolj priporočljivo vrniti po poti. Po močnejšem deževju so lahko deli poti poplavljeni.
O nastanku imena krožita dve zgodbi
Prva zgodba govori o tem, da je bilo v preteklosti v dolini precej mlinov in žag, v mlinih pa je bilo hrane za miši vedno dovolj.
Po drugi različici pa naj bi se dolina najprej imenovala Menišja dolina, saj so v 12. stoletju stiški menihi krčili okoliške gozdove; ime naj bi se obrusilo v Mišja dolina.
Domačini ji rečejo tudi “od Jerina do Štefina”, ker se razteza od kmeta Jerina v Podstrmecu do kmeta Štefina v Podhojnem Hribu. Pisatelj Josip Stritar, ki se je rodil na robu Mišje doline – v Podsmreki pri Velikih Laščah, jo opisuje v treh svojih delih.
