Trend 2026: Življenje brez družbenih omrežij

Od odločitve nekaterih zvezdnikov do vse bolj razširjene želje tudi med tako imenovanimi običajnimi ljudmi: manj izpostavljenosti, manj pritiska in več nadzora nad lastnim življenjem.

Čas pred zasloni je za mnoge povezan tudi s časom, ki ga preživijo na družbenih omrežjih. Zato se tokrat v sklopu Mamine štafete 2026 dotikamo zanimivega trenda, ki so ga začeli nekateri zvezdniki. 

Bil je čas, ko je veljalo, da brez spletne prisotnosti človek pravzaprav ne obstaja. Leta 2026 je slika obrnjena: pravi preobrat je umik ali vsaj premišljen, eleganten korak nazaj. Gre za za zavestno zmanjševanje vidnosti: Umik, ki paradoksalno pove več kot tisoč objav.

Ko je denimo Laura Pausini nenadoma izbrisala svoje profile na družbenih omrežjih, je bilo dejanje sprva videti skrivnostno, kmalu pa se je izkazalo kot premišljen korak, ki so mu sledili še mnogi. Kot je pojasnila, ni šlo za jezo ali pobeg, temveč za zavesten premor.

Starši za zgled otroku

Kot smo večkrat zapisali, smo prav starši tisti, ki otroke brez njihove privolitve izpostavljamo družbenim omrežjem in objavljamo tako njihove fotografije kot trenutke z njimi. O problematiki objavljanja otrok na spletu lahko preberete tukaj.

Obenem pa starši z deljenjem pomembnih trenutkov in s tem, da smo ves čas prisotni na družbenih omrežjih, otrokom sporočamo, da je vrednost doživetij povezana z njihovo javno vidnostjo in odzivom okolice. S tem jim sporočamo, da trenutek šteje šele takrat, ko ga opazijo tudi drugi, ko je potrjen in ko ga delimo. Ne pa nujno takrat, ko ga v resnici doživljamo.

Odsotnos, ki v resnici pomeni moč

Desetletja je veljalo, da je vidnost sinonim za uspeh. Biti ves čas prisoten, dosegljiv in viden je za mnoge postala skoraj družbena dolžnost. Danes se to močno spreminja.

Ne objavljati vsakega trenutka, ne takoj odgovarjati in ne spreminjati lastnega življenja v neprekinjeno vsebino je postalo jasno sporočilo: svoj čas imam pod nadzorom. V hiperpovezanem svetu je delna nedosegljivost postala nova oblika razkošja. Kdor si jo lahko privošči, s tem sporoča avtonomijo, nadzor in ravnovesje. Podobno kot izbira oblačil brez vpadljivih logotipov: manj izpostavljenosti in več identitete.

Sprememba je na videz subtilna, a v resnici globoka. Potovanja brez fotografij, večerje brez objav in pomembni trenutki, ki se ohranijo in niso takoj deljeni z znanci in sledilci. Ne zaradi skrivanja, temveč zaradi avtentičnosti. Vprašanje ni več, kako bo nekaj videti na spletu, temveč kako v resnici določen trenutek doživljamo. Digitalni molk ne pomeni nezanimanja, temveč izbiro. Gre za odločitev, kaj si zasluži ostati zasebno. V času, ko je vse potencialno javno, zasebnost postaja zavestna in tudi estetska odločitev.

Digitalni minimalizem

Izraz je v rabi že dalj časa, danes pa dobiva novo razsežnost in večjo eleganco. Digital minimalism je filozofija uporabe tehnologije, ki spodbuja namerna in premišljena digitalna dejanja, pri katerih posameznik omeji uporabo digitalnih orodij le na tiste, ki resnično dodajo vrednost njegovemu življenju. Gre za zavestno izločanje “digitalnega hrupa”, torej nepomembnih aplikacij, obvestil in distrakcij ter osredotočanje na digitalne aktivnosti, ki podpirajo osebne vrednote in cilje.

Eden od pomembnih zagovornikov te filozofije je Cal Newport, ki je profesor računalništva in avtor knjige Digital Minimalism: Choosing a Focused Life in a Noisy World. Njegova filozofija digitalnega minimalizma temelji na vprašanju, katere digitalne komunikacijske tehnologije zares dodajo vrednost posameznikovemu življenju ter kako se lahko z namernim izločanjem distrakcij izboljša kakovost življenja in pozornost.

Danes pa digitalno razbremenjevanje ne pomeni zgolj brisanja aplikacij ali utišanja obvestil, temveč zavestno krčenje digitalne identitete na bistveno. Speči profili, redke objave in skrbno izbrane vsebine postajajo nova norma. Tako kot v modi ali notranjem oblikovanju tudi na spletu minimalizem vse bolj deluje kot jasna izjava sloga.

Za tem trendom se skriva tudi širša, kolektivna utrujenost. Algoritmi, metrike, všečki in kazalniki angažiranosti so obljubo povezanosti pogosto spremenili v pritisk. Stalna vidnost pomeni tudi stalno izpostavljenost presoji, nenehno primerjanje in merjenje. Umik, tudi če je le delni, tako postaja dejanje osebne zaščite. Ni presenetljivo, da je vprašanje duševnega zdravja vse pogosteje v središču razprav o digitalnem življenju. Manj izpostavljenosti pomeni manj tesnobe in več notranjega prostora.

To seveda ne pomeni konca družbenih omrežij. Platforme ostajajo, spreminjajo pa se načini njihove uporabe. V ospredje stopajo mikro skupnosti, zasebni kanali, e-novičniki, podkasti ter daljše, manj glasne vsebine. Komunikacija ne izginja, temveč se seli drugam. Leta 2026 luksuz ni več le v tem, kar imamo, temveč v tem, kar znamo zaščititi: čas, pozornost in neposredno, nefiltrirano izkušnjo življenja. 

In prav to lahko starši sporočamo našim otrokom, ko si vzamemo čas za druženje z njimi in tega ne delimo na spletu. 

V sklopu MAMINE ŠTAFETE 2026 začenjamo kmalu z družinskimi izzivi in bogatim družinskim natečajem. Mamino štafeto lahko spremljate TUKAJ.

anja.scuka@styria-media-si