Problematika objavljanja otrok na družbenih omrežjih postaja tudi v Sloveniji vse pogostejša praksa.
Tako najstniki kot starši uporabljajo digitalne naprave za delo in zabavo, vendar pa je prekomerna uporaba tehnologije lahko škodljiva. Starši so v razpravah o negativnih učinkih tehnologije na najstnike pogosto omenjeni kot rešitev, a raziskava kaže, da so morda tudi sami del problema.
Študija, ki je obravnavala 168 staršev in najstnikov v Katarju, je nakazala neposredno povezavo med digitalno odvisnostjo staršev in kompulzijami njihovih otrok po prekomerni uporabi tehnologije.
Družbena omrežja so poleg iskanja pozornosti, občudovanja in potrditve s strani naših sledilcev, postala tudi vir za zaslužek in promocijo. Z nastankom družbenih omrežij so predvsem matere našle način, kako uspešno povezati delo in vlogo matere ter gospodinje. To se danes kaže v nastanku ‘mompreneur’ ter v sodobnem pojavu sharentinga, ki velja za fenomen deljenja fotografij in osebnih informacij otrok na družbenih omrežjih.
Fenomena se poslužuje vse več mater, zaradi česar je v zadnjem času vzbudil zanimanje pri sociologih in digitalnih antropologih. Pred dvema letoma pa je zaradi prekomerne izpostavljenosti otrok na družbenih omrežjih za potrebe promocij vplival na ukrep Inšpektorata za delo. Ta je oglobil znanega slovenskega vplivneža.
V zvezi s problematiko objavljanja otrok na družbenih omrežjih, ki postaja v Sloveniji vse pogostejša praksa, smo se pogovarjali z vsebinskim koordinatorjem Točke osveščanja o varni rabi interneta Safe.si – Markom Puschnerjem.
Ali po vašem mnenju otroke prekmalu izpostavimo spletnemu svetu?
Številni starši svoje otroke dejansko prezgodaj izpostavijo spletu. Dodatna napaka, ki jo pri tem delajo je, da je otrok prepuščen sam sebi. Starši namreč menijo, da se mu ne bo zgodilo nič hudega, če bo na telefonu ali računalniku v varnem objemu doma. Pri tem pozabljajo, da je zaslon okno v splet in da so otroka brez ustreznega znanja pahnili v kruti svet interneta. S tem so ga izpostavili vsem tveganjem, ne da bi ga nanje ustrezno pripravili.
Menite, da se v Sloveniji izvaja dovolj poostren nadzor nad objavami otrok in mladine na družbenih omrežjih njihovih staršev?
Starši radi objavljajo slike svojih otrok na družabnih omrežjih. Pri tem ustvarjajo otrokov digitalni odtis. Dokler gre za zaprte skupine ljudi, ki se med seboj poznajo, npr. sorodniki, prijatelji, in so zaupanja vredni, ni večjih tveganj.
Težava lahko nastane, če gre za javne objave, ali objave, ki jih vidijo ljudje, ki jih starši ne poznajo, ali pa so le njihovi znanci. V tem primeru otroka izpostavljajo številnim tveganjem, ki imajo lahko za otroka negativne posledice. Med takšnimi sledilci so lahko spolni predatorji, prevaranti in drugi, ki bi lahko z otrokom vzpostavili stik in ga na različne načine ogrozili. To še posebej velja za tiste otroke, ki so na internetu aktivni.
Starši, ki svojega otroka javno izpostavljajo na internetu, še posebej vplivneži z veliko sledilci tvegajo, da bo njihov otrok postal žrtev različnih zlorab in spletnega nasilja. Še posebej, če ga ne bodo pravočasno podučili, kako prepoznavati ta tveganja.
Izkoriščanje otrok za lastno promocijo, promocijo izdelkov, ali za zaslužek, je nesprejemljivo. S takšnimi dejanji starši otroka ne le izpostavljajo tveganjem, temveč mu tudi onemogočijo, da bi se sam odločil, kakšno spletno podobo bo ustvaril. Obremenijo ga s podobo, ki ga bo spremljala skozi vse življenje. Še posebej negativen vpliv bo lahko imela v najstniških letih, ko lahko otrok postane tudi žrtev spletnega nasilja vrstnikov.
Na kakšen način bi po vašem mnenju lahko to omejili ali nadzorovali?
Nadzor nad izkoriščanjem otrok morajo opravljati institucije, ki so za to pooblaščene in lahko ukrepajo, če se zakonodaja krši. Pomembno pa je, da se osvešča starše glede tveganj, ki jih objavljanje fotografij, video posnetkov in drugih informacij o otrocih prinašajo.
Imate morda nasvet za starše, na kaj morajo biti pri objavah posebej pozorni?
Če se starši odločijo, da bodo na družbenih omrežjih objavljali posnetke otrok in druge informacije, naj bodo previdni, da ne bodo objavljali tistega, kar bi otroku lahko škodilo. Posnetki naj ne razkrivajo otrokovih navad, informacij o tem, kje se najraje zadržuje in kaj najraje počne.
Prav tako je nedopustno in kaznivo deljenje kakršnih koli golih ali razgaljenih posnetkov otrok. Pred objavo naj starši dobro razmislijo, ali lahko ta otroku kakor koli škoduje. Ključno pa je, da otroka vprašajo za dovoljenje. Na ta način mu izkažejo spoštovanje in mu omogočijo samostojno odločitev, kakšen digitalni odtis želi in kakšna podoba se o njem ustvari na spletu.
Kako se število spletnih zlorab otrok in mladine v Sloveniji skozi leta spreminja, če sploh?
Različne oblike spletnih zlorab so stalno prisotne. V zadnjem času se je povečala količina spletnega nasilja, ki so mu mladi izpostavljeni. Nasilja je toliko, da so dejansko začeli normalizirati blažje oblike nasilja, kot so npr. žaljivi komentarji. Zelo veliko je tudi nagovarjanja k pošiljanju golih posnetkov, kar običajno vodi v izsiljevanje.
Center za varnejši internet ponuja tri glavne storitve:
– Točko osveščanja o varni rabi interneta Safe.si z osrednjim portalom www.safe.si. Nasveti, gradiva, orodja, izobraževanja in druge aktivnosti osveščanja so namenjene otrokom, mladostnikom, staršem ter pedagoški, socialni in mladinski stroki.
– Svetovalno linijo za težave na spletu Tom telefon 116 111, na kateri vsak dan med 12. in 20. uro odgovarjajo na vprašanja, dileme in pomagajo reševati zagate, povezane z uporabo interneta. Na www.e-tom.si je na voljo tudi svetovanje prek TOM spletne klepetalnice. Storitev je na razpolago otrokom, mladim in njihovim staršem.
– Točko za prijavo posnetkov spolnih zlorab otrok na internetu Spletno oko. Posnetke spolnih zlorab otrok na spletu lahko anonimno prijavite na prijavno točko www.spletno-oko.si
Se kot družba sploh zavedamo pasti objavljanja na družbenih omrežjih?
Nekateri se, nekateri pač ne. Na Safe.si, ki deluje v sklopu Fakultete za družbene vede, pri delu z učenci, dijaki in starši opažamo, da se številni zelo dobro zavedajo pasti uporabe interneta in znajo poskrbeti za varovanje svoje zasebnosti in zasebnosti svojih otrok. Številni tudi zato, ker so se udeležili Safe.si delavnic na osnovnih in srednjih šolah. Na drugi strani pa so mnogi, ki iščejo predvsem pozornost in so za to pripravljeni žrtvovati svojo zasebnost pa tudi zasebnost svojih otrok.
Prej ste že navedli nekatere posledice izpostavljenosti otrok na spletu. Je morda še kakšna?
Izpostavljenost spletnim tveganjem, ki jih ne razumejo, lahko vodi v travme in različne psihološke težave. Če vzamemo kot primer majhnega otroka, starega npr. 4 ali 5 let, ki se na Youtubu sreča z neko zanj neprimerno nasilno risanko. Ta nasilja ne bo razumel, zaradi česar bo prestrašen, tlačile ga bodo more. V takem primeru pomaga že pogovor, s katerim otroka umirimo in mu pojasnimo dogajanje. Na drugi strani pa lahko nekritično objavljanje vodi v pojav spletnega nasilja in zlorab.
