Zgovorni podatki, ki pričajo o tem, da uporaba spleta pri otrocih le ni tako nedolžna.
Raziskava Delovna aktivnost, duševno zdravje in varna raba interneta, ki jo je izvedel Center za družboslovno informatiko Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani lanskega poletja, je pokazala, da slovenski starši precej podcenjujejo vpliv škodljivih spletnih zgledov in vsebin na svoje otroke.
Samo 4 % staršev oz. skrbnikov se je na primer strinjalo, da je njihov otrok preveč pod vplivom spletne pornografije. Raziskava Točke osveščanja o varni rabi interneta Safe.si, opravljena med najstniki, pa je po drugi strani pokazala, da ima med 14 % osnovnošolcev in 8 % srednješolcev, ki pornografijo gledajo, zaradi tega neprijetne občutke glede spolnosti, denimo občutijo strah ali odpor. Več kot desetina najstnikov (13 % v OŠ in 12 % v SŠ) je odgovorila, da imajo neželene posledice gledanja pornografije, 10 % v osnovni in 15 % v srednji šoli pa se jih z njo počuti zasvojene.
Med tistimi najstniki, ki pornografijo gledajo pogosto, jih kar 21 % v osnovni in 15 % v srednji šoli meni, da je nasilje normalen del spolnosti. Deleži so precej nižji med najstniki, ki pornografije ne gledajo (v OŠ 4 % in v SŠ 5 %). Med srednješolci, ki pogosto gledajo pornografijo, jih kar 27 % meni, da mora biti moški v spolnosti dominanten in nasilen, ženska pa mora v tem uživati. Med tistimi, ki pornografije ne gledajo, je delež več kot petkrat manjši: 5 %.
Starši ne poznajo realne slike
Raziskava je prav tako osvetlila problematiko, da starši zelo podcenjujejo vpliv lepotnih idealov, ki so jim njihovi otroci izpostavljeni na spletu in vplivajo na njihovo telesno samopodobo. Le 2 % staršev oz. skrbnikov se je tako denimo strinjalo, da si njihov otrok na osnovi zgledov na spletu želi lepotni poseg. Drugačno realnost nakazujejo rezultati raziskave Safe.si z naslovom SID 2022, ki pravijo, da kar tretjina dijakinj in četrtina osnovnošolk tretje triade OŠ razmišlja o plastični operaciji, da bi izboljšale svoj videz. O tem razmišlja tudi vsak deseti osnovnošolec med 12 in 15 let ter 6 % dijakov.
Starši se prav tako ne zavedajo tveganj, ki jih na spletu doživljajo otroci, oziroma jim otroci o njih ne povedo. Ko deleže, ki so jih navajali starši, primerjamo s podatki iz Safe.si raziskav med otroki, se pokaže, da starši v neprimerljivo manjših deležih navajajo, da je njihov otrok doživel neko tveganje na spletu, kot to navajajo otroci sami. Da je njihov otrok prek interneta prejel neželene spolne vsebine ali komentarje, je na primer odgovorilo le 3 % staršev oz. skrbnikov 13 do 15 let starih otrok. Medtem pa je več kot tretjina toliko starih otrok v Safe.si raziskavah poročala, da jim je nekdo poslal svoje spolne ali gole slike ali videe oziroma da so prejeli sporočila z neprimerno vsebino (npr. spolne narave).
Le en odstotek staršev oz. skrbnikov je odgovoril, da je njihov otrok sam poslal svojo golo fotografijo prek spleta. V anketi med najstniki pa je, da so že posneli in poslali svoj gol ali razgaljen posnetek, navedlo 16 % dijakov in vsaka deseta dijakinja in 4 % 12 do 15-letnic in 6 % 12 do 15-letnikov v osnovni šoli.
Medtem ko se deleži staršev oz. skrbnikov, ki navajajo, da je njihov otrok že bil žrtev ali povzročitelj nasilja na spletu, gibljejo med 0 % in 10 %, so deleži otrok, ki so v raziskavah Safe.si poročali o doživljanju ali povzročanju istih oblik spletnega nasilja, najmanj trikrat pa vse do 24-krat višji. Starši se najmanj zavedajo, da so bili njihovi otroci že žrtve izsiljevanja prek spleta, da so jim grozili, da so bili žrtve predelave in deljenja njihovih fotografij in videov ter da so tudi otroci sami delili gole slike svojih vrstnikov.
Center za varnejši internet ponuja tri glavne storitve:
– Točko osveščanja o varni rabi interneta Safe.si z osrednjim portalom www.safe.si. Nasveti, gradiva, orodja, izobraževanja in druge aktivnosti osveščanja so namenjene otrokom, mladostnikom, staršem ter pedagoški, socialni in mladinski stroki.
– Svetovalno linijo za težave na spletu Tom telefon 116 111, na kateri vsak dan med 12. in 20. uro odgovarjajo na vprašanja, dileme in pomagajo reševati zagate, povezane z uporabo interneta. Na www.e-tom.si je na voljo tudi svetovanje prek TOM spletne klepetalnice. Storitev je na razpolago otrokom, mladim in njihovim staršem.
– Točko za prijavo posnetkov spolnih zlorab otrok na internetu Spletno oko. Posnetke spolnih zlorab otrok na spletu lahko anonimno prijavite na prijavno točko www.spletno-oko.si
Nekoliko nenavadno so tudi starši oz. skrbniki najmlajših otrok od 0 do 5 let najbolj zaskrbljeni, da bi njihov otrok premalo spal zaradi uporabe interneta, potem pa zaskrbljenost upade s starostjo otrok. Raziskava Točke osveščanja o varni rabi interneta Safe.si (SID 2022) med najstniki pa nasprotno kaže, da s starostjo otrok naraščajo deleži teh, ki poročajo, da jim zaradi uporabe telefona, aplikacij in družabnih omrežij primanjkuje spanca. Od 7. razreda osnovne šole do srednje šole se deleži povečajo iz 37 % na 64 %.
Sicer od v raziskavi navedenih tveganj največ staršev oz. skrbnikov (60 %) skrbi, da bo njihov otrok postal žrtev spolnega napeljevanja otrok prek spleta (grooming). Vsa spletna tveganja v raziskavi bolj skrbijo mame kot očete in najbolj skrbijo najmanj izobražene starše. Zaskrbljenost staršev upada s starostjo otrok, čeprav so v raziskavi navedena tveganja bolj verjetna pri starejših kot pri najmlajših otrocih.
