Je strah pred krajo imena upravičen?

Bi ime otroka, ki ga pričakujete, raje zadržali zase ali delili z drugimi?

Med tistimi, ki se za otrokovo ime odločijo še pred rojstvom, so taki, ki ime zadržijo zase, in taki, ki ga delijo z drugimi. Trenutno je na YouTubu ogromno videoposnetkov, v katerih bodoči starši razkrijejo spol svojega nerojenega otroka. Medtem ko mnoge mame in očetje komaj čakajo, da povedo spol svojega otroka, se zdi, da to ne drži, ko gre za otrokovo ime. Razlogov, zakaj bodoči starši zamolčijo svoja imena, je več. Prisoten je tudi strah pred krajo imena.

Med sorojencema je počilo zaradi imena. Ženska vztraja pri tem, da sta ji brat in svakinja “ukradla” ime.

“Ko sem se odločila za ime, sem začutila, da bom postala mamica”

Imamo pa tudi primere parov, ki svojo odločitev o imenu delijo z drugimi. Učiteljica angleščine in mamica dveletnega fantka Laurel Elis je pojasnila, zakaj se je odločila razkriti ime svojega sina, preden se je rodil.

“Ko sva z možem pri zdravniku izvedela, da bova dobila fantka, sva ime izbrala še preden sva prišla domov od zdravnika. Bila je ravno prava mera jasnosti, ko smo bili še vedno, kolikor je le mogoče, trezni. Odločitev o imenu nama je pravzaprav celotno nosečnost naredila še bolj resnično. Čutila sem otrokove gibe in imela sem trebušček, a šele ko sem se odločila za ime, sem začutila, da bom postala mamica,” je dejala.

Kot pravi, ljudje med nosečnostjo postavljajo velikokrat neprimerna vprašanja. Medtem ko se je počutila neprijetno govoriti o svojem porodnem načrtu, ni imela nobenih zadržkov glede imena.

Odziv drugih je lahko koristen

“Seveda nekateri morda niso prepričani o izbranih imenih in želijo počakati do rojstva otroka, da se odločijo. Zame je bilo čudovito, da sem sinu povedala ime, še preden se je rodil,” je dodala. S tem, ko je širša družina poznala ime, so lažje vzpostavili odnos z otrok, je prepričana.

“Ljudje so nam podarili tudi odejice za dojenčka in bodije z njegovim imenom ali začetnicami. Knjige, ki sem jih prejela od prijateljev, so bile naslovljene nanj, skupaj z osebnimi sporočili,” je povedala. “Leta pozneje, ko bo lahko bral in cenil sentimentalnost, mu bo videti svoje ime na teh spominih pomenilo veliko več kot generični ‘dojenček’.“

Ko je bila noseča, je v šoli poučevala angleščino. Tako je lahko slišala tudi odziv otrok na ime. Tako je dobila občutek, kako bo ime sprejeto ter kakšni morebitni vzdevki se lahko pojavijo. Vedela je tudi, da vsi niso zadovoljni z njeno izbiro, a kot je dejala, zaradi tega svoje izbire ne bi spreminjala.