Dojenje je ključnega pomena za preživetje in zdrav razvoj otroka. Kljub temu se številne doječe družine soočajo z ovirami, ki onemogočajo dojenje, v začetku avgusta opozarjajo pri UNICEF-u Slovenija.
Nacionalni odbor za spodbujanje dojenja, ki deluje pri UNICEF-u Slovenija, organizira številne pobude, katerih cilj je povečanje pogostnosti dojenja. Med njimi je tudi projekt Dojenju prijazna mesta, v okviru katerega so letos izdali navodila za dojenje v slovenskem, albanskem in bosanskem jeziku.
V nekaterih državah svetovni teden dojenja obeležujejo v prvem tednu avgusta, v Evropi pa prvi teden v oktobru. Letošnji moto je “Zmanjšajmo neenakosti – podprimo dojenje”.
Večje tveganje za bolezni, če niso dojeni
“Materino mleko vsebuje ključne sestavine za zdrav razvoj in zaščito otroka pred boleznimi ter je varen, hranljiv in trajen vir dobre prehrane za otroke v začetku življenja. Kljub znanim koristim pa na milijone otrok po svetu v prvih šestih mesecih življenja še vedno ni izključno dojenih, zaradi česar so v odrasli dobi izpostavljeni večjemu tveganju za bolezni in celo smrt, ter za manjše učne sposobnosti in zdravstvene zaplete,” opisujejo pri UNICEF-u Slovenija.
UNICEF in Svetovna zdravstvena organizacija priporočata, da matere pričnejo dojiti v prvi uri po rojstvu otroka, izključno dojijo šest mesecev (brez dodajanja druge hrane ali tekočine) in nadaljujejo z dojenjem dve leti ali še dlje, po želji otroka. Pri šestih mesecih naj bi dojenčki začeli uživati varno, ustrezno in raznoliko dopolnilno hrano, ob hkratnem dojenju.
Ključni statistični podatki
- Na globalni ravni je izključno dojenih 48 % dojenčkov, mlajših od šest mesecev, kar je blizu cilju 50 % do leta 2025.
- V zadnjem desetletju se je stopnja izključnega dojenja na globalni ravni povečala za 11 odstotnih točk, kar je izjemen napredek, a izzivi ostajajo. Ovire, kot so škodljivo trženje nadomestkov in pomanjkanje dostopa do kakovostnega zdravstvenega varstva, je treba odpraviti.
- Zaradi nezadostnega dojenja na globalni ravni vsako leto umre 16 % otrok, medtem ko podhranjenost prispeva k 45 % smrtnih primerov med otroki. Izključno dojenje v prvih šestih mesecih življenja, ki mu sledi nadaljevanje dojenja z dopolnilno prehrano do drugega leta starosti ali dlje, je ključnega pomena za zaščito dojenčkov in majhnih otrok pred podhranjenostjo.
- Če bi bili vsi otroci v starosti do 23 mesecev optimalno dojeni, bi lahko vsako leto rešili več kot 820.000 življenj po vsem svetu.
- V Sloveniji imamo visok delež dojenja v porodnišnicah, od katerih jih ima večina naziv Novorojencem prijazna porodnišnica. V povprečju je ob odpustu iz porodnišnic dojenih več kot 90 odstotkov novorojenčkov. Tistih, ki v času po rojstvu sploh ne bi bili dojeni, je le 2-3 odstotke.
- V Sloveniji se pogostnost dojenja po odpustu iz porodnišnic hitro zmanjšuje. Šestmesečnih dojenčkov se doji le še okoli polovica (od tega je le 5 % izključno dojenih), 12-mesečnih dojenčkov pa le še četrtina.
- V povprečju matere v Sloveniji svoje otroke dojijo 7 mesecev.
Dojenju prijazna mesta
Pogostnost dojenja v lokalnem okolju si prizadeva izboljšati mednarodna pobuda Dojenju prijazna mesta. Projekt pri nas izvajata UNICEF Slovenija in Nacionalni odbor za spodbujanje dojenja z Ministrstvom za zdravje, ki projekt sofinancira. V petih letih, odkar projekt deluje v Sloveniji, je v njem sodelovalo šest občin – Slovenj Gradec, Mislinja, Novo mesto, Kranj, Koper in Ravne na Koroškem. Prve tri so pridobile naziv Dojenju prijazno mesto. V času svetovnega tedna dojenja – tako avgusta kot oktobra – bodo v Dojenju prijaznih mestih in nekaterih zdravstvenih organizacijah organizirani dogodki v podporo dojenju.
Matere so vabljene, da svoje izkušnje s podporo dojenju v lokalnem okolju, tudi v zdravstvenih domovih, delijo v kratki spletni anketi, ki bo služila nadaljnjemu razvoju projekta.
V okviru projekta pa je bil letos izdan tudi letak Dojenje za dober in zdrav začetek življenja z osnovnimi navodili za dojenje v slovenskem, albanskem in bosanskem jeziku. Vse tri različice so na voljo tukaj.
Kako pogosto naj dojim?
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) imajo pripravljene res zelo koristne smernice za bodoče in doječe mamice, ki so dostopne TUKAJ. Med drugim pojasnjujejo tudi, kako pogosto naj mamica doji svojega otročka …
Otroka pristavite k prsim vsakič, ko pokaže zgodnje znake lakote. NE dojite po vnaprej določenem urniku.
Zgodnji znaki lakote
- hitro premikanje zaprtih ali odprtih oči;
- odpiranje ust, plazenje jezička in obračanje glave;
- sesalni gibi ali zvoki z usti; lizanje ustnic,
- nežno godrnjanje; mrščenje; nemir;
- sesanje ali žvečenje roke, prstov, odeje ali drugih predmetov, ki pridejo v bližino ust.
- Jok je pozni znak lakote. Poskusite otroka pomiriti, in ga podojite.
- Zdrav novorojenček se običajno doji na 1 do 3 ure, lahko pa tudi pogosteje. Dojenčka dojite po njegovih potrebah, okvirno to pomeni 8 do 12-krat na dan z različno dolgimi premori. Navadno
želi otrok v določenem delu dneva sesati mleko pri mami pogosteje kot običajno, tako da so med posameznimi podoji krajši premori; rečemo, da se otrok doji v »skupkih«.
