Ali lahko starši fotografiramo in snemamo otroke na šolski prireditvi?

Kdaj je fotografiranje otrok na šolskih prireditvah dovoljeno in kdaj gre za kršitev? Tako nam je pojasnila Informacijska pooblaščenka …

Na naše uredništvo se je obrnila mamica in vprašala, kdaj je snemanje in fotografiranje otrok na šolskih prireditvah dovoljeno ter kdaj lahko pomeni kršitev varstva osebnih podatkov. Na naša novinarska vprašanja je zelo jasno odgovorila informacijska pooblaščenka dr. Jelena Virant Burnik.

Po njenih besedah pri fotografiranju ali snemanju posameznikov, zlasti otrok, ne gre sicer vedno zgolj za vprašanje varstva osebnih podatkov po Splošni uredbi o varstvu podatkov (GDPR) in Zakonu o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2). Gre lahko tudi za poseg v širšo pravico do zasebnosti in osebnostnih pravic iz 35. člena Ustave.

“V takšnih primerih o dopustnosti ravnanja praviloma odločajo sodišča, saj je Informacijski pooblaščenec pristojen le za del pravice do informacijske zasebnosti, ki se nanaša na varstvo osebnih podatkov,” je pojasnila za Mama.Over.Net. Če posameznik meni, da je bila objava neupravičena, lahko pri sodišču zahteva prepoved nadaljnje objave, umik vsebine ali celo povrnitev škode.

Ali starši lahko snemajo nastope otrok?

Po navedbah informacijske poobleščenke starši lahko snemajo in fotografirajo tudi tuje otroke na šolski prireditvi, če to počnejo izključno za osebno, družinsko ali domačo uporabo. “Takšna dejavnost ne pomeni obdelave osebnih podatkov, saj gre za izjemo osebne oziroma domače rabe. Težava pa nastane, kadar se posnetki delijo širše, na primer na spletu ali z drugimi udeleženci. Takšno ravnanje preseže osebno rabo in pomeni obdelavo osebnih podatkov, za katero mora obstajati ustrezna pravna podlaga, najpogosteje privolitev staršev otrok, ki so na posnetku prepoznavni,” pojasnjuje dr. Virant Burnik.

“Objava fotografij ali videov otrok na družbenih omrežjih, kadar so na posnetkih prepoznavni tudi drugi otroci, pomeni obdelavo osebnih podatkov teh otrok, za kar je potrebna ustrezna pravna podlaga, praviloma privolitev staršev vseh prepoznavnih otrok,” opozarja informacijska pooblaščenka. Če privolitve ni, lahko objava pomeni poseg v otrokovo pravico do zasebnosti. Sodna praksa (primeri VSL IV Cp 1440/2020 in IV Cp 2105/2021) potrjuje, da je objava fotografij otrok brez soglasja obeh staršev praviloma kršitev otrokove pravice do zasebnosti in varnega razvoja. “Pravica otroka do varstva osebnih podatkov ima prednost pred interesi odraslih, zato je treba z objavami ravnati izjemno previdno in vedno upoštevati načelo otrokove največje koristi,” dodaja.

Kaj pa fotografiranje s strani šole?

Tudi za šole veljajo jasna pravila. Za objavo fotografij ali videoposnetkov otrok na spletni strani ali družbenih omrežjih mora imeti šola ustrezno pravno podlago. Ker področna zakonodaja tega ne ureja, je običajno potrebna veljavna privolitev staršev otrok, ki so na posnetkih prepoznavni. Privolitev mora biti, kot navaja pooblaščenka, “prostovoljna, informirana, nedvoumna, dokazljiva, specifična in dana predhodno”. Poleg tega mora šola omogočiti tudi preprost preklic soglasja.

Po besedah dr. Virant Burnik sme šola objavljati fotografije le v obsegu, ki je nujno potreben za predstavitev dejavnosti, in na način, ki spoštuje načelo najmanjšega obsega obdelave ter varuje dostojanstvo otrok. “Objava brez ustrezne pravne podlage pomeni kršitev določb Splošne uredbe in ZVOP-2, lahko pa tudi kršitev otrokove osebnostne pravice na lastni podobi,” poudarja.

Splošno soglasje, ki ga starši podpišejo ob vpisu otroka v šolo, praviloma ne zadošča za vse prihodnje objave, če ni jasno določeno, za katere namene in dogodke velja. “Privolitev mora biti dana prostovoljno, informirano, izrecno in za določen namen,” pojasnjuje pooblaščenka.

Šola mora po njenih besedah starše jasno seznaniti, katere fotografije namerava objavljati, kje, za koliko časa in v kakšnem kontekstu. Privolitev, ki jo šola pridobi za svoje namene, ne pomeni, da lahko posnetke uporabljajo tudi starši na svojih družbenih omrežjih. Ti morajo za objavo, kjer so prepoznavni drugi otroci, sami pridobiti ustrezno pravno podlago, običajno ločeno privolitev staršev teh otrok.

Kaj pa profesionalni fotograf?

Če šola najame profesionalnega fotografa, ta “nastopa kot obdelovalec osebnih podatkov v imenu šole”. Med šolo in fotografom mora biti sklenjena pisna pogodba, ki določa namen, obseg obdelave in varovalne ukrepe. Privolitev staršev mora biti pridobljena pred konkretno obdelavo, torej pred posamezno prireditvijo, razen če je ob vpisu izrecno navedeno, da privolitev velja za vse šolske dogodke v tekočem letu. “V praksi IP priporoča, da se privolitev pridobiva sproti ali vsaj ob začetku posameznega šolskega leta, saj s tem šola zagotovi večjo preglednost in spoštovanje načela poštene obdelave osebnih podatkov,” dodaja dr. Virant Burnik.

Poudarja še, da je pri vseh obdelavah osebnih podatkov otrok, ne glede na to, ali gre za šolske, športne ali druge javne dogodke, treba dosledno spoštovati načelo otrokove največje koristi iz 3. člena Konvencije o otrokovih pravicah in načelo najmanjšega obsega obdelave osebnih podatkov.

Pred vsako objavo fotografij otrok je po njenem mnenju treba “skrbno presoditi, ali je objava res nujna in sorazmerna, oziroma ali bi bilo mogoče namen, na primer obveščanje javnosti ali prikaz dejavnosti, doseči na manj invaziven način, kot so skupinski posnetki, fotografije iz večje razdalje ali kadriranje, kjer otroci niso določljivo prepoznani”.

Informacijska pooblaščenka zaključuje z opozorilom, da naj šole, občine, društva in mediji pri dokumentiranju in objavljanju dogodkov z otroki ravnajo spoštljivo, odgovorno in premišljeno. “Namen obdelave osebnih podatkov otrok naj bo vedno omejen na tisto, kar je nujno, zakonito in v otrokovo korist, pri čemer mora biti vsakršna objava usmerjena predvsem v informiranje in ozaveščanje javnosti ter pozitivno predstavitev otrokovega sodelovanja, ne pa v lastne interese ali pridobivanje pozornosti s strani organizatorjev,” je sklenila dr. Jelena Virant Burnik.

anja.scuka@styria-media.si