Učitelj je dal otrokom nenavadno nalogo

Kar se je začelo v eni učilnici, danes povezuje milijon mladih po svetu.

Vse se je začelo precej preprosto, z učiteljem in majhno skupino otrok. Leta 2011 je v Kairu urugvajski učitelj Carlos Palma, ki je več kot četrt stoletja živel na Bližnjem vzhodu in se pogosto soočal z napetostmi ter posledicami konfliktov, razmišljal, kako bi lahko na zelo konkreten način prispeval k miru. Ne v velikih političnih potezah, temveč v vsakdanjem življenju, med otroki, v razredu.

Petnajstim učencem je predlagal, da bi vsak šolski dan začeli drugače. Namesto običajnega začetka pouka so vrgli posebno kocko, ki so jo poimenovali kar Kocka miru. Na njenih ploskvah niso bile številke, temveč kratke misli, ki spodbujajo odnose med ljudmi: Imej rad prvi. Imej rad vsakogar. Osreči drugega. Odpusti in pozabi. Imejmo se radi med seboj. Poskusi se vživeti v drugega.

Vsak dan so poskušali živeti misel, ki se je pokazala ob metu kocke, nato pa so si pozneje pripovedovali, kako jim je to uspelo v praksi. Palma je učence povabil tudi h kratkemu trenutku tišine za mir, t. i. time-outu, ko se vsak dan opoldne za trenutek ustavimo in pomislimo na mir.

Iz majhnega eksperimenta je nastal velik projekt

Kar se je zgodilo v razredu, je presenetilo tudi samega učitelja. Vzdušje se je postopoma spremenilo: otroci so si začeli bolj pomagati, pozornejši so postali do šibkejših, tudi učitelji so priznali, da so odnosi v razredu drugačni. Ko je spremembo opazilo vodstvo šole, so prakso sprejeli še drugi učitelji. V šoli so začeli uporabljati velike kocke miru, ideja pa se je hitro razširila tudi zunaj šolskih zidov.

Iz majhnega eksperimenta v enem razredu je nastal projekt Living Peace International, danes mreža, ki povezuje ljudi v 136 državah na vseh petih celinah. Pobuda sodeluje z več kot 80 mednarodnimi organizacijami, ki v različnih okoljih, od šol do civilnodružbenih pobud, spodbujajo kulturo miru in sodelovanja.

Na uradni spletni strani projekta poudarjajo, da vzgoja za mir ni dodatni predmet, temveč način razmišljanja, ki naj prežema vse oblike učenja. Kot zapisujejo: “Ne gre za še eno šolsko disciplino, temveč za to, da vsako vzgojno področje postane orodje miru, prostor, v katerem otroci in mladi razvijajo ustvarjalnost, samostojnost in sposobnost dialoga.”

Temelj projekta je čisto preprost: mir se ne začne v velikih političnih sporazumih, temveč v odnosih med ljudmi. Zato Living Peace spodbuja majhna, konkretna dejanja, ki lahko postopoma spreminjajo skupnosti. Kot poudarjajo na spletni strani projekta, “mir ni le odsotnost vojne, ampak proces dialoga, sodelovanja in medsebojnega razumevanja.”

Pri tem ostaja v središču simbol, s katerim se je vse začelo: kocka miru. Tudi uradna predstavitev projekta poudarja, da gre za preprost didaktični pripomoček: “Na njenih ploskvah niso številke, temveč misli, ki pomagajo graditi odnose miru med vsemi.” Poleg nje projekt spodbuja tudi vsakodnevni “time-out” za mir, kratek trenutek tišine ali razmisleka ob poldnevu.

Danes v pobudi sodeluje več kot 1.700 šol in skupin, njene dejavnosti pa so dosegle več kot milijon otrok, mladih in odraslih na vseh celinah. Cilj projekta je, kot poudarjajo njegovi pobudniki, graditi globalno mrežo miru, v kateri se različne organizacije in skupnosti povezujejo ter izmenjujejo pobude za bolj solidarno družbo.

Kar se je torej začelo z enim učiteljem in skupino otrok v razredu, se je v dobrem desetletju razvilo v mednarodno pobudo, ki povezuje ljudi različnih kultur, ver in družbenih okolij. Ideja ostaja presenetljivo preprosta: mir se začne v majhnih dejanjih in včasih že z metom kocke.

Pobuda je lepo sprejeta tudi v Sloveniji

Ko se je pobuda Living Peace International začela širiti po svetu, je postopoma našla pot tudi do slovenskih učilnic. Ideja, da se mir gradi z majhnimi, vsakodnevnimi dejanji, je namreč blizu tudi številnim slovenskim pedagogom, ki vse več pozornosti namenjajo odnosom med učenci, sodelovalnemu učenju in varnemu šolskemu okolju.

Tudi v Sloveniji so se nekatere šole in vrtci v mrežo Living Peace International vključili v šolskem letu 2023/24, in sicer v okviru projekta Varno in spodbudno učno okolje, ki poteka pod okriljem Zavoda RS za šolstvo (ZRSŠ). V nekaterih razredih so učitelji začeli uporabljati Kocko miru kot del vsakodnevnega pedagoškega pristopa, bodisi za spodbujanje pozitivne klime v razredu bodisi kot orodje pri individualnem svetovalnem delu z učenci.

Pri tem so nastale tudi zanimive slovenske različice izvirne ideje. Na Osnovni šoli Miren so razvili Kocko lepih navad za mir, na Osnovni šoli Milojke Štrukelj v Novi Gorici pa Kocko za obvladovanje jeze za mir, ki učencem pomaga pri prepoznavanju in umirjanju močnih čustev ter pri iskanju mirnih načinov reševanja sporov.

Pobuda se je hitro razširila tudi na področje ustvarjalnega izražanja. Leta 2024 so se slovenske šole pridružile svetovnemu festivalu Peace Got Talent, ki vsako prvo soboto v maju na platformi YouTube povezuje mlade iz različnih držav sveta. Učenci in skupine se predstavijo s pesmimi in videospoti, posvečenimi miru.

Organizatorji so letos želeli sodelujočim šolam omogočiti tudi srečanje v živo. Tako je nastala ideja o slovenski glasbeni prireditvi, ki bi združila ustvarjalnost mladih in sporočilo miru. Ta je bila letos 26. februarja 2026 ob 10.30 v športni dvorani OŠ Milojke Štrukelj v Novi Gorici. Na prireditvi so nastopili otroci iz vrtcev, osnovnih in srednjih šol z Goriškega in širše regije, med njimi Vrtec Nova Gorica, OŠ Bovec, OŠ Danila Lokarja Ajdovščina, Škofijska gimnazija Vipava, OŠ Antona Globočnika, podružnica Planina, VŠ Doberdob ter OŠ Milojke Štrukelj Nova Gorica.

Dogodek je bil zamišljen kot praznik ustvarjalnosti in skupnega prizadevanja za mir. Mladi so skozi glasbo, pesem in nastope pokazali, da lahko tudi umetnost postane prostor dialoga, sodelovanja in medsebojnega razumevanja.

Dogodka v Novi Gorici se je udeležil tudi človek, pri katerem se je vse skupaj začelo. Častni gost prireditve je bil urugvajski učitelj Carlos Palma, ustanovitelj projekta Living Peace International.

“Dovzetni so za tisto, kar vidijo in zato posnemajo odrasle”

“Vzdušje na prireditvi je bilo izjemno, prepričljivo in ganljivo. Vsi smo začutili, kaj pomeni biti na prireditvi in sodelovati s svojim prispevkom: kot šola, kot prostovoljci, kot udeleženci. Vsak udeleženec je postal kamenček v mozaiku prizadevanja, ki se imenuje živeti za mir. Ob pesmih in nagovorih Je vsak lahko začutil, da je lahko nosilec miru,” nam je opisala koordinatorka Living peace international Slovenija Petra Vončina.

Kot je pojasnila, PEACE GOT TALENT – MIR IMA TALENT ni tekmovalni festival, tudi ne pozna zmagovalca in poraženca, ampak je v osnovi festival, ki daje priložnost, da se preko glasbene umetnosti in plesa širi vrednota miru in prizadevanje zanj: “To je priložnost, ko se svetovni javnosti predstavijo pesmi iz posameznih držav, ki ima sporočilo sodelovanja, povezovanja, harmonije med vsemi. ZAKLJUČNA PESEM (Pesem srca), ki so jo zapeli skupaj vsi nastopajoči, je izpolnila vse kriterije, ki jih Peace got talent spodbuja: poleg tega, da je besedilo preprosto, a nagovarja, ker prihaja iz srca, je povezala vse generacije s čudovito melodijo in tudi solo interpretacijo: zapele so jo vse generacije – od učiteljev do vrtčevskih otrok; je čezmejna, saj so jo zapeli poleg šol s slovenske strani tudi otroci iz Večstopenjske šole Doberdob z italijanske strani.”

Refren »Naj ljubezen združi vse ljudi« je po njenih besedah refren, ki pove, kaj je temelj miru: ljubezen, upanje, pravična porazdelitev dobrin… In ko tako živimo, lahko živimo za dobro, za lepo, za pravično, smo lahko bližje miru.

“Prvič smo izpeljali tovrstno prireditev v živo in tako so lahko videli številno občinstvo, po naši oceni naj bi bilo na prireditvi skupaj okoli 1000 oseb – okoli 800 obiskovalcev, nastopajočih pa je bilo 220. Pri takem številu nastopajočih je treba biti potrpežljiv, odstopiti mesto v garderobi, počakati … biti pripravljen nekomu pomagati. Učenci in učitelji OŠ Milojke Štrukelj so res poskrbeli za izjemno dobro organizacijo in dokazali, da so s skupnimi močmi kos tako zahtevni nalogi, kot je bila prireditev Mir ima talent,” pravi koordinatorka projekta. 

Otroci in mladi so zelo dojemljivi

Kot razlaga Petra Vončina, je razumevanje miru in medsebojnih odnosov nekaj, česar se učimo celo življenje: “Otroci in mladi so zelo dojemljivi za razumevanje pristnih odnosov, za iskrenost, za solidarnost, prijateljstvo. Dovzetni so za tisto, kar vidijo in zato posnemajo odrasle. Premalokrat jim zaupamo, da zmorejo in premalokrat jih jemljemo resno. Tovrstna prireditev pa je tudi zanje potrditev, da jim zaupamo. Zagotovo jim bo pustila velik pečat, saj je izjemno dragocena izkušnja nastopati pred tako številnim občinstvom in prepevati o miru, ki si ga vsak želi – otrok, odrasel … na vseh koncih  sveta.”

Projekt Peace got talent – Mir ima talent je sicer dogodek, ki se zgodi enkrat v letu, hkrati pa je to dogodek, ki je rezultat določenega procesa, ob katerem se prav tako učimo vrednot, ki sooblikujejo strpno in prijazno sobivanje: “Ustvarjalnost ima tukaj posebno mesto, saj se ravno skozi glasbo, pesem, ples naučimo nečesa, ki nas povsem na novo lahko oblikuje in nam pomaga, da postajamo boljši ljudje. Za mir je potrebno imeti veliko srce, pogum in potrpljenje. Vsak, ki želi delati dobro, ima vsak dan nešteto priložnosti – tokrat smo spregovorili skozi jezik umetnosti.”

Dodaja, da je Living peace international »projekt«, ki temelji na življenju – na tem, kako živimo vrednote, skupne vsem ljudem. Je mreža, ki povezuje vse tiste, ki si prizadevajo s svojim življenjem graditi mostove razumevanja in sodelovanja: “Verjamemo, da je to najbolj pristna in najgloblja želja vsakega med nami, zato lahko naš moto za vsak dan postane: narediti eno dejanje za mir – naj mir postane moj talent.”