Še en dodaten razlog, da otroke vključite v šport
Šport je za naše zdravje izjemno pomemben, številne raziskave obravnavajo povezave udejstvovanja v športu v otroštvu.
Pred kratkim smo pisali o tem, da so predvsem skupinski športi lahko za številne starše odlična pomoč v obdobju najstništva. Čeprav je šport pomemben za zdrav razvoj otrok in mladostnikov, ima tudi številne dodatne pozitivne učinke. Otroci imajo predvsem pri vpisu v ekipne športe občutek pripadnosti, ki jim pride zelo prav v času najstništva. “Najstnik, ki pripada neki skupini, se ne počuti izoliranega. Izoliranost pa lahko hitro vodi v občutke depresije, tesnobe in anksioznosti,” nam je zaupala direktorica Mladinskega centra Nova Gorica mag. Jana Kruh. Več v intervjuju TUKAJ.
Pisali smo tudi o raziskavi, ki je potrdila, da organizirano ukvarjanje s športom v otroštvu in mladostništvu povečuje verjetnost, da posameznik uspešno zaključi srednjo šolo. Več o tem TUKAJ.
Raziskava o povezavi med telesno pripravljenostjo in depresijo v odrasli dobi
Avstralska raziskava, ki je trajala več kot trideset let, dokazuje, da je boljša srčno-dihalna vzdržljivost v otroštvu in mladostništvu povezana z manjšim tveganjem za depresijo v odrasli dobi. Povezava je bila izrazitejša pri ženskah. Raziskava znanstvenikov z raziskovalnega inštituta Menzies pri Univerzi v Tasmaniji, ki so sodelovali z Univerzo v Adelaidi je bila objavljena v reviji Journal of Affective Disorders.
Raziskovalna skupina je analizirala podatke 1.062 Avstralcev. Ti so leta 1985, ko so bili stari od sedem do petnajst let, opravili preizkuse telesne pripravljenosti. Njihovo duševno zdravje so pozneje preverjali v odraslosti, pri starosti od 36 do 49 let. Povprečno obdobje spremljanja je znašalo 32,5 leta.
Telesno pripravljenost otrok in mladostnikov so ocenjevali s tekom na 1,6 kilometra in skokom v daljino z mesta. Manjša skupina je opravila tudi preizkus na sobnem kolesu in merjenje moči stiska roke.
Najdoslednejšo povezavo s poznejšim tveganjem za depresijo so raziskovalci ugotovili pri srčno-dihalni vzdržljivosti, ocenjeni s hitrostjo teka. Povezave z mišično močjo so bile zanemarljivo majhne, pri eksplozivni moči jasne povezave s poznejšo depresijo niso ugotovili.
Prepričljivejši rezultati pri ženskah
V obdobju, ki ga je zajela raziskava, je depresijo doživelo 117 žensk in 73 moških. Boljša srčno-dihalna vzdržljivost v mladosti je bila pri ženskah povezana s približno 20 odstotkov manjšo ogroženostjo za depresijo. Pri moških je bila ocenjena razlika približno 11-odstotna.
Raziskovalci opozarjajo, da ugotovitve ne dokazujejo, da slaba telesna pripravljenost v otroštvu povzroča depresijo ali da jo dobra kondicija lahko prepreči. Raziskava je merila telesno pripravljenost, ne pa količino gibanja oziroma obiskovanje športnih dejavnosti. Kljub temu avtorji v ugotovitvah vidijo dodatno spodbudo za za gibanje otrok in mladostnikov. Telesna pripravljenost je dejavnik, na katerega je mogoče vplivati, nadaljnje raziskave bodo morale pokazati, ali lahko njeno izboljšanje v mladosti zmanjša tveganje za poznejšo depresijo.
Koliko naj se otroci gibajo?
“Telesna dejavnost otrok in mladostnikov prinaša številne koristi za njihovo zdravje: izboljša telesno pripravljenost (kardiorespiratorno in mišično zmogljivost), srčno-presnovno zdravje (uravnava krvni tlak, vrednost maščob in glukoze v krvi ter poveča občutljivost na inzulin), zdravje kosti, vpliva na izboljšanje kognitivnih sposobnosti (učno uspešnost, načrtovanje in izvrševanje dnevnih nalog), izboljša duševno zdravje (zmanjša simptome depresije) ter zmanjšuje debelost,” opisujejo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).
Svetujejo, naj bodo otroci in mladostniki čez teden v povprečju vsaj 60 minut dnevno zmerno do visoko intenzivno telesno dejavni. Telesna dejavnost naj bo večinoma aerobna. V telesno dejavnost naj vsaj 3-krat tedensko vključijo visoko intenzivno aerobno telesno dejavnost in tiste oblike telesne dejavnosti, ki krepijo mišice in kosti.
