Tako lahko zaščitite otroke pred rakom
Največ okužb se pojavi med 15. in 25. letom starosti, a mnogi se tega ne zavedajo.
HPV (humani papiloma virus) je zelo pogosta okužba – z njo se sreča več kot 80 odstotkov ljudi, opozarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). HPV je povzročitelj najmanj sedmih vrst raka. Ker okužba običajno poteka brez simptomov, večina ljudi sploh ne ve, da so okuženi, zato virus nehote prenašajo naprej. Največ okužb se pojavi med 15. in 25. letom starosti, a mnogi se tega ne zavedajo.
Večina okužb s HPV je prehodnih in izgine v enem do dveh letih brez posledic. Tudi okužbe z nevarnejšimi genotipi pogosto spontano izzvenijo. Pri manjšem delu okuženih pa virus vztraja dlje časa – takrat govorimo o kronični okužbi. Prav dolgotrajna okužba z visokorizičnimi genotipi HPV je tista, ki lahko povzroči predrakave spremembe in različne oblike raka pri ženskah in moških.
Za samo okužbo zdravila ni, je pa mogoče zdraviti bolezni, ki se zaradi nje razvijejo: predrakave spremembe materničnega vratu, sedem vrst raka, genitalne bradavice ter ponavljajoče se papilome grla.
Posledice okužb z manj nevarnimi genotipi HPV
Okužbe z nizkorizičnimi genotipi HPV najpogosteje povzročijo bradavice in papilome. Čeprav niso nevarne za življenje, so lahko trdovratne in moteče. Pojavljajo se pri obeh spolih.
“Papilomi so benigni tumorji, ki rastejo na glasilkah in drugod po grlu. Ne pojavljajo se le pri odraslih, temveč tudi pri otrocih. Otroci se namreč lahko od matere okužijo ob porodu. Pri otrocih se pojavijo običajno med tretjim in petim letom starosti, pri odraslih pa med 30. in 40. letom starosti. Ker tumorji rastejo na grlu in glasilkah, to povzroči hripav glas – kar je pri odraslih tudi najbolj izrazit simptom. Papilomatozo je treba zdraviti, saj tumorji rastejo in lahko povzročijo dihalno stisko. To je še posebej problematično pri otrocih, pri katerih pride zaradi majhnosti dihal hitreje do inspiratornega stridorja (piskanja pri vdihu) in dihalnih stisk, ki je lahko tudi življenje ogrožajoče stanje,” je pred časom povedal specialist otorinolaringologije doc. dr. Robert Šifrer, dr. med., predstojnik Klinike za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirugijo UKC Ljubljana.
Genitalne bradavice (kondilomi) povzročajo nelagodje, draženje ali celo bolečine – denimo pri hoji, sedenju ali spolnem odnosu. Zdravljenje navadno vključuje odstranjevanje z zamrzovanjem (krioterapijo), laserske posege ali druge postopke, ki so lahko neprijetni.
Posledice okužb z visokorizičnimi genotipi HPV
Dolgotrajna okužba z nevarnejšimi genotipi HPV lahko vodi do razvoja predrakavih sprememb in vsaj sedem različnih rakov:
- raka materničnega vratu (pri ženskah)
- zunanjega ženskega spolovila (pri ženskah)
- raka vulve (pri ženskah)
- raka nožnice (vagine)
- penisa (pri moških)
- zadnjika (pri obeh spolih)
- ustnega dela žrela (pri obeh spolih)
Zdravljenje predrakavih sprememb in rakavih obolenj praviloma vpliva na zdravje in kakovost življenja. Poznejše odkritje raka pomeni zahtevnejše zdravljenje. Za ženske obstaja učinkovit presejalni program ZORA, ki omogoča odkrivanje predrakavih sprememb materničnega vratu. Za druge s HPV povezane rake presejalnih programov (še) ni.
Večina staršev misli, da je cepljenje proti HPV pomembno le za dekleta. A resnica je, da so fantje zaradi okužbe s HPV lahko v še večji nevarnosti, je opozoril priznani pediater Denis Baš, dr. med. Zakaj je tako, preberite v članku Pozor, ta virus lahko dečke ogroža bolj kot deklice!
Kako se zaščititi pred okužbo in njenimi posledicami?
Najbolj zanesljiva zaščita je cepljenje proti HPV. Gre za varno in dolgotrajno zaščito pred sedmimi visokorizičnimi genotipi HPV, ki povzročajo približno 90 odstotkov raka materničnega vratu, pa tudi raka penisa, zadnjika, ustnega dela žrela, nožnice in zunanjega ženskega spolovila. Poleg tega nudi zaščito še pred dvema nizkorizičnima genotipoma, odgovornima za približno 90 odstotkov genitalnih bradavic.
Najboljši učinek cepljenja dosežemo, če se otrok cepi pred 15. letom starosti – imunski sistem se takrat odzove najmočneje. Zato zadostujeta le dva odmerka. Po dopolnjenem 15. letu so potrebni trije odmerki cepiva. Pomembno je tudi, da se cepimo še pred prvo izpostavitvijo virusu, saj cepivo ne more pozdraviti že obstoječe okužbe.
Cepljenje proti HPV je vključeno v sklop rednega sistematskega pregleda v 6. razredu osnovne šole. Takrat je cepljenje organizirano in brezplačno za deklice in dečke. Brezplačno se lahko cepijo tudi vsi mladi do dopolnjenega 26. leta starosti, ki cepljenja še niso opravili. Za ostale je cepljenje na voljo samoplačniško.
Cepiva proti HPV so izjemno varna in zelo učinkovita, kar potrjujejo tako številne raziskave kot tudi bogate izkušnje iz držav po vsem svetu, kjer cepljenje že dolgo poteka. Do danes je bilo globalno razdeljenih več kot 500 milijonov odmerkov cepiva.
Kot pri vseh cepivih se tudi po cepljenju proti HPV lahko pojavijo neželeni učinki, ki pa so praviloma blagi in prehodni. Najpogosteje gre za rdečino, bolečino ali oteklino na mestu vboda, včasih pa tudi za zmerno povišano telesno temperaturo, slabost, utrujenost ali glavobol.
Viri:
NIJZ. Dostopno na: Zaščitite svojega otroka pred HPV in povezanimi raki. Zadnji dostop: oktober 2025
NIJZ. Dostopno na: HPV – mali virus, velike posledice. Kako se zaščiti pred okužbo? Zadnji dostop: oktober 2025
NIJZ. Dostopno na: O varnosti cepljenja proti HPV. Zadnji dostop: oktober 2025
ZORA. Dostopno na: Kaj morate vedeti o HPV. Zadnji dostop: oktober 2025
Evropski kodeks proti raku. Dostopno na: Katere vrste raka lahko povzroči okužba s humanim papiloma virusom (HPV)?. Zadnji dostop: oktober 2025
