Vsak starš bi si želel biti dober starš in dela stvari z dobrim namenom. A se kaj kmalu lahko zgodi, da postanete eden od tistih “toksičnih staršev”.
Noben starš ni popoln. Vsi smo ljudje in delamo napake, a obstaja razlika med napakami, ki jih delajo starši v dobrobit otrok in med tistimi, ki lahko otroku škodijo. Razkrivamo 10 stvari, ki bi jih moral vedeti vsak, ki ne želi postati toksičen starš.
“Nočem te več v svojem življenju. Toksičen si.” To je najverjetneje najslabša poved, ki bi jo starš lahko slišal od svojega odraslega otroka. Čeprav je prekinitev odnosa z mamo ali očetom lahko najbolj zdrava odločitev za otroka, pa to vsekakor pusti globoko rano na psihičnem zdravju obeh.
“Pot sprave pa je pozneje lahko zelo težka in dolga,” je dejal Thomas G. Fiffer, izvršni urednik portala The Good Men Project, ki se ponaša z diplomo iz kreativnega pisanja z univerze Yale. Napisal je tudi članek z 10 stvarmi, ki bi jih vsak moral vedeti vsak, ki ne želi biti toksičen starš.
Pomembna določena stopnja samozavedanja
Noben starš ni popoln. Vsi smo ljudje in delamo napake, ki so včasih tudi zelo hude. Vendar obstaja razlika med napakami, ki jih naredijo starši v dobrobit otrok in med napakami, ki zaznamujejo otroka za celo življenje.
Da bi se izognili toksičnemu odnosu, morajo starši imeti določeno stopnjo samozavedanja. Prav tako morajo biti pripravljeni na pozitivne spremembe. “Tu ne gre za vedenja, povezana z odvisnostmi ali resnimi duševnimi boleznimi,” je poudaril Thomas G. Fiffer v uvodu članka, ki ga je objavil na svojem portalu.
1. Bodi velik človek
Tudi če imate vi prav, se morate vesti kot odrasla oseba v odnosu. Od svojega otroka niste samo fizično večji, vi ste odrasla oseba. Obnašajte se tako. Po prepiru bodite vi tisti, ki prekine tišino in ponudi oljčno vejico. Vi se morate potruditi, da ponovno vzpostavite medsebojno komunikacijo.
Morda ste res imeli prav, vendar vaša vzgoja ne bi smela temeljiti na tem, saj tako odganjate otroka stran od sebe. V prepiru se postavite na stran vašega odnosa z otrokom in rešite težave. Otroci se verjetno ne bodo spomnili, kdo je imel prav v prepiru, in kdo ne. Zapomnil pa si bo, kako so se počutili zaradi vašega pristopa.
2. Ne pripisujte bolezni svojemu otroku
To kar delajo mnogi starši, lahko zelo škodi vajinemu odnosu. Pripisovanje in iskanje diagnoz psihičnih bolezni kot je ADHD ali osebnostna motnja kot razlog za otrokovo slabo vedenje je odraz vašega nezdravega odnosa. Prav tako ne krivite slabih genov (običajno partnerjevih) za otrokovo nezaželeno vedenje.
Ostati morate realni in popraviti trenutno situacijo. Povsem nekaj drugega pa je, da otroka obsodite na omejeno, nesrečno življenje zaradi njegovih navidezno nepopravljivih hib.
3. Ne dovolite, da njihova drama postane vaša drama
Morda je vaš otrok dobil glavno vlogo v predstavi, zmagal na dirki ali zadel zmagoviti gol ali pa se po drugi strani spopada z depresijo ali pa je šel skozi težek razhod. Kdo praznuje ali žaluje? Kdo potrebuje priznanje ali tolažbo? Naj bo fokus tam, kamor sodi – na otroku.
Seveda imate tudi vi čustva in se veselite otrokovega uspeha oziroma trpite zaradi njegovih težav. Vseeno pa naj vaše čustveno razpoloženje ni odvisno od otrokovega. Ne okupirajte njegovih čustev in izkušenj s tem, da vso pozornost pritegnete nase.
Dajte se v vlogo otroka in pomislite, ali to počnejo vaši starši in kako vam je ob tem. Prav tako se počuti vaš otrok.
4. Naučite se razlike med kritiziranjem in popravljanjem
Otroci potrebujejo vodstvo, da ostanejo na pravi poti. Za mnoge od njih disciplina, samokontrola in ostale zdrave navade ne pridejo same od sebe, potrebno se jih je naučiti.
Bodite voditelj in ne kritik. Ne zmerjajte svojega otroka, da je len ali neumen, raje ga naučite delovne etike in mu pomagajte razviti akademske sposobnosti. Izzivi in cilji so dobra motivacija in spodbuda za trdno delo, medtem ko osebne žalitve zlomijo duha in spodbudijo željo po prenehanju.
5. Naučite se nadzorovati
Vsi smo včasih razburjeni in kričimo. Prav tako vsi kdaj znorimo, ko naš otrok pritisne napačen gumb ali pa naredi nekaj nesprejemljivega. Ko pride do tega, se počutimo prizadete, kot da nas nihče ne posluša ali spoštuje. V tistem trenutku premlevamo, ali bi se mu maščevali z ostrimi besedami, hudimi kaznimi ali udarci.
Če se boste naučili zadržati prvi nenadni odziv in poiskati ustreznejši odziv boste otroku v zgled. Poleg tega tako ne boste storili ničesar, kar bi kasneje obžalovali.
6. Ne pozabite, da so otroci ranljivi
Pogosto pozabljamo, da so otroci izjemno ranljivi, saj se nam zdijo čustveno elastični. V enem trenutku jokamo, v drugem pa ne. Že v samo nekaj minutah ali urah se lahko njihovo razpoložene spremeni in vse se vrne v običajno stanje, vsaj na videz. Vseeno pa se morajo z bolečino soočiti, če ne, jih lahko popolnoma spremeni. Če se nečemu izogibajo, ker je preveč boleče, da bi se s tem ukvarjali, jih v prihodnosti čaka kriza ali dve, nato pa morda več let terapij.
Otroci vam najverjetneje ne bodo povedali, kdaj so se njihova čustva do vas spremenila, oziroma kdaj so vas nehali spoštovati. Možno je tudi, da se teh prelomnih točk otrok niti ne bo zavedal, zato je na vas, da bodite pozorni na njegova čustva.
7. Otroku ne nalagajte krivde in sramu
Krivda in sram sta kladivo in motorna žaga v škatli vzgojnih pripomočkov, z enim udarite otroka po glavi, z drugim pa ga globoko porežete. Ne jokajte zaradi svojih prizadetih čustev, če otrok nečesa ne želi početi z vami. Ne pretiravajte z izjavami, da vas je neizmerno osramotil, če ni opravil nekega predmeta v šoli. Prav tako mu ne grozite, kaj bo, če nečesa ne opravi.
Takšno vaše vedenje otroku ne bo v pomoč, kvečjemu mu bo samo zrušilo samozavest in ga naredilo odvisno od vašega in tujega priznanja. Namesto tega mu raje pomagajte razumeti njegove odločitve in resnične posledice njegovih dejanj.
8. Ne razvajajte otroka, ampak ga spodbujajte
Za svoje otroke radi počnemo stvari, ki jim bodo olajšale življenje in pomagale do uspeha. Vseeno pa obstaja razlika med spodbujanjem in razvajanjem. Ne dovolite, da bi vaša potreba po občutku zaželenosti ovirala otrokov razvoj samozadostnosti in neodvisnosti. Prav tako mu ne glejte stalno pod prste, saj mu tako sporočate, da brez vaše pomoči ne zmore nič.
9. Konflikte s partnerjem rešujte konstruktivno
Toksična, disfunkcionalna dinamika med staršema bo ogrozila otrokovo zmožnost kasnejšega dobrega delovanja v odnosu in ga spodbudila, da čimprej zapusti dom. To ustvari začaran krog: otrok med odraščanjem priseže, da ne bo imel takšnega odnosa kot ga imajo njegovi starši, vendar nima orodij, da bi se temu izognil. Če je vaš partnerski odnos nestabilen ali celo nasilen, si takoj poiščite pomoč. Tako boste ustvarili varnejše okolje za svoje otroke in jim pokazali, kako pomembno je reševanje težav, namesto ignoriranje.
10. Poskrbite zase
Večina najslabših starševskih trenutkov se zgodi, ko smo utrujeni, pod stresom bolni ali raztreseni. Kakovostna skrb zase, torej zdrava prehrana, redna telovadba in druženje, vas naredijo tako fizično kot tudi psihično bolj zdrave. Zaradi tega boste imeli tudi več energije za svoje otroke.
Če si to lahko privoščite, svojim otrokom ne boste zamerili zaradi vašega samožrtvovanja. To je pomembno, saj se zamera hitro spremeni v prezir.
Obstaja veliko več različnih slogov starševstva in v odsotnosti navodil se vsak znajde po svoje. Cilj teh nasvetov je prepoznati vedenje, ki dobro ali slabo vpliva na otroke. Poleg tega boste tako imeli zdrav in pristen odnos z otrokom, ko odraste.
