Novorojenček umrl zaradi listerije

Novorojenček je bil okužen z listerijo in je zaradi posledic te bolezni umrl. Znano, kaj naj bi bil vzrok okužbe.
Iz Nove Mehike poročajo o primeru smrti novorojenčka zaradi listerije. Tamkajšnje ministrstvo za zdravje je v sporočilu za javnost zapisalo, da pristojni kot najverjetnejši vir okužbe navajajo nepasterizirano mleko, ki ga je mama pila med nosečnostjo.
Ministrstvo je poudarilo, da surova mlečna hrana predstavlja resno tveganje za nosečnice, majhne otroke, starejše ljudi in vse osebe z oslabljenim imunskim sistemom. Dr. Chad Smelser, namestnik državnega epidemiologa na Ministrstvu za zdravje Nove Mehike, je v izjavi za javnost povedal, da “morajo nosečnice uživati le pasterizirane mlečne izdelke, da preprečijo bolezni in smrti novorojenčkov“.
Kaj je listerioza?
“Listeriozo povzroča bakterija Listeria monocytogenes (listerija), ki je zelo razširjena v naravnem okolju. V naravi se nahaja v vodi, odplakah, na rastlinah ter v živalskem in človeškem blatu. Z listerijo so lahko okužena živila, kot so sir, surovo mleko, nekatere vrste mesa, zelenjava in sadje,” navaja Nacionalni inštitut za javno zdravje.
Bolezen se prenaša z neposrednim stikom z okuženo živaljo pri delu s kužnim materialom, z okuženim zrakom, skozi usta. Možna pa sta tudi prenos od okužene matere na plod skozi posteljico ali okužba novorojenca ob porodu.
“Najbolj pogosta pot okužbe je ob zaužitju nepravilno obdelane in pripravljene hrane, ki je lahko kontaminirana pri proizvodnji ali predelavi. Listerijo lahko najdemo predvsem v mleku in mlečnih izdelkih, ki niso ustrezno termično obdelani, ter v živilih za neposredno uživanje z daljšim rokom uporabe (npr. gotova delikatesna živila). Dolgo shranjevanje teh živil v hladilniku omogoča nadaljnje povečevanje števila listerij, za katere je značilno, da rastejo tudi pri nizkih temperaturah hladilnika,” opozarjajo na NIJZ.
Med najbolj tvegana živila za okužbo z listerijo sodijo: surovo oziroma toplotno neobdelano mleko ter mlečni izdelki iz surovega oziroma toplotno neobdelanega mleka (mehki siri); surova, slabo oprana zelenjava in sadje; surovo meso, toplotno nezadostno obdelano meso, poltrajni suhomesni izdelki; delikatesni izdelki, delikatesne solate, surove in prekajene ribe, suši, morski sadeži.
“Zbolevajo predvsem bolniki z okvarami imunskega sistema, nosečnice, novorojenčki in starostniki ter ljudje določenih poklicev (veterinarji, laboratorijski delavci, delavci na kmetiji, v klavnici),” naštevajo na NIJZ.
Do prvih znakov lahko mine tudi do 70 dni
Od okužbe do znakov bolezni lahko mine od nekaj pa vse do 70 dni, zato je včasih znake bolezni težko povezati z zaužitimi živili. Najpogosteje listerija povzroči prehodno nosilstvo brez znakov okužbe. “S kliničnimi znaki zbolimo redko. Večina odraslih, predhodno zdravih oseb, bolezen preboli v nekaj dneh, blaga okužba poteka s simptomi gripi podobnega obolenja, kot so slabo počutje, bolečine v mišicah, glavobol, zvišana telesna temperatura,” opišejo na NIJZ.
Pri ranljivejših skupinah pa lahko pride do bolj izrazitih in ogrožujočih simptomov. “Okužba poteka kot težko sistemsko obolenje s prisotnostjo bakterij v krvi, vnetjem možganov in možganskih ovojnic. Smrtnost je v teh primerih visoka, tudi do 50 %,” pojasnjujejo.
Kaj pa nosečnice?
“Nosečnice sicer praviloma zbolijo le z blagimi simptomi, okužba pa predstavlja veliko tveganje za plod. Možne posledice okužbe so splav, mrtvorojenost ali zgodnja smrt novorojenčka. Smrtnost novorojencev je visoka. Pri preživelih novorojenčkih se lahko pojavljajo resne zdravstvene težave, kot so duševne motnje, ohromitve, slepota, motnje v razvoju možganov, srca in ledvic,” pravijo.
Dodatna priporočila za nosečnico, ki je zaužila hrano, za katero se domneva, da je bila onesnažena z listerijo.
“Listerije lahko pri otrocih ali odraslih povzročijo žariščne okužbe, ki se kažejo kot razjede na koži, gnojno vnetje očesne veznice, žrela, srca, sklepov, kosti, možganov, vnetje trebušne mrene, žolčnika, pri ženskah vnetje rodil.”
V primeru, da pride do zaužitja hrane z velikim številom listerij, lahko pride do razvoja akutne bolezni s hudo drisko, bruhanjem, vročino, bolečinami v trebuhu in glavobolom. Inkubacija je v teh primerih kratka, od 9 do 32 ur.
Bolezen zdravijo z antibiotiki.


