Kdaj poiskati pomoč zaradi neplodnosti?

Neplodnost je zdravstveno stanje para, zato diagnostika in zdravljenje vedno vključuje oba partnerja.

Neplodnost ni le medicinsko stanje. Je dolgotrajna čustvena obremenitev, ki jo par nosi skupaj – in hkrati vsak zase. V Sloveniji se s tem sooča do 15 odstotkov parov. O tem, kdaj je smiselno poiskati pomoč, kakšno vlogo ima starost in zakaj vzroki za neplodnost niso enostranski, smo se pogovarjali z doc. dr. Nino Jančar, dr. med., vodjo oddelka za OBMP na Kliničnem oddelku za reprodukcijo Ginekološke klinike UKC Ljubljana.

Kdaj sploh govorimo o neplodnosti?

Kot pojasnjuje doc. dr. Nina Jančar, o neplodnosti govorimo, kadar par po 12 mesecih rednih, nezaščitenih spolnih odnosov ne doseže nosečnosti. Če je ženska stara 35 let ali več, se to obdobje skrajša na šest mesecev, saj se plodnost po tej starosti izraziteje zmanjšuje. Po 40. letu pa sogovornica priporoča, da par strokovno pomoč poišče že ob prvih znakih, da do zanositve ne prihaja.

Neplodnost je lahko primarna – kadar nosečnosti še nikoli ni bilo – ali sekundarna, kadar je bila nosečnost v preteklosti že potrjena, vendar do nove ne pride. Kot poudarja dr. Jančar, gre v obeh primerih za zdravstveno stanje para, zato diagnostika in zdravljenje vedno vključujeta oba partnerja.

Redni spolni odnosi v tem kontekstu običajno pomenijo spolne odnose približno dva- do trikrat tedensko, brez uporabe kontracepcije. Ni nujno natančno spremljanje ovulacije; pomembno je predvsem, da so odnosi dovolj pogosti, da se v ciklusu ujame tudi plodno obdobje.

Moški dejavnik: skoraj polovica vseh primerov

V javnosti in tudi na forumih se neplodnost pogosto še vedno razume predvsem kot ženska težava. Kot pojasnjuje dr. Jančar, takšno razumevanje ne odraža dejanskega razmerja vzrokov. “Če govorimo o neplodnih parih, je približno ena tretjina vzrokov na strani ženske, ena tretjina na strani moškega, ena tretjina pa je kombiniranih ali ostane nepojasnjenih,” pojasnjuje sogovornica. To pomeni, da je moški dejavnik prisoten v skoraj polovici primerov, bodisi samostojno bodisi v kombinaciji z ženskim dejavnikom.

Pri moških na plodnost vplivajo različni dejavniki, med drugim sladkorna bolezen, debelost, jemanje določenih zdravil ali hormonov, dejavniki okolja, genetski dejavniki, prebolele okužbe ter zdravljenje raka. Pomembno vlogo ima tudi življenjski slog – telesna neaktivnost, neuravnotežena prehrana, prekomerno uživanje alkohola in kajenje lahko vplivajo na kakovost semenčic. Sogovornica opozarja tudi na vpliv dolgotrajnega sedenja in dela v vročem okolju, ki lahko negativno vplivata na spermatogenezo in posledično na kakovost semena.

Ženska plodnost in neizprosna vloga starosti

Pri ženskah je starost najpomembnejši posamezni dejavnik, ki vpliva na plodnost. Do približno 32. leta je plodnost razmeroma stabilna, nato začne postopno upadati, po 37. letu pa je upad izrazitejši. Po 44.–45. letu je verjetnost zanositve z lastnimi jajčnimi celicami izjemno nizka.

Kot pojasnjuje zdravnica, je razlog predvsem biološki. Ženska se rodi z določenim številom jajčnih celic, ki se skozi življenje ne obnavljajo, temveč se njihovo število in kakovost postopno zmanjšujeta. Jajčne celice lahko na dozorevanje čakajo več let, v tem času pa se starajo. S starostjo se povečuje tudi tveganje za kromosomske nepravilnosti, kar lahko vodi v zgodnji spontani splav ali kromosomske napake pri plodu.

Pri moških je proces drugačen. Semenčice nastajajo neprekinjeno, približno vsakih 72 dni se oblikuje nova generacija. Kakovost semena se lahko po 40.–45. letu postopno zmanjšuje, vendar vpliv starosti ni tako izrazit kot pri ženskah. Kljub temu starost moškega ostaja del celostne obravnave para.

Starost ženske pomembno vpliva tudi na uspešnost postopkov zunajtelesne oploditve. Pri ženskah do 35. leta lahko uspešnost na posamezen postopek doseže približno 40 odstotkov. Po 40. letu se ta delež postopno zmanjšuje, po 45. letu pa je verjetnost živorojenega otroka z lastnimi jajčnimi celicami praktično enaka nič.

Najpogostejši vzroki pri ženskah

Kot pojasnjuje sogovornica, so pri ženskah trije sklopi vzrokov za neplodnost zastopani približno enakomerno.

Prvi so motnje ovulacije. Te se pogosto pojavljajo pri sindromu policističnih jajčnikov, pri ženskah s prekomerno ali prenizko telesno težo ter pri tistih, ki so izrazito telesno aktivne. Ob izostanku menstruacije je pogosto prisotna tudi odsotnost ovulacije, kar neposredno vpliva na možnost zanositve.

Drugi pomemben vzrok je endometrioza – kronična, hormonsko odvisna bolezen, ki lahko vpliva na delovanje jajčnikov, jajcevodov in okolice maternice. Ker se ženske danes za nosečnost pogosto odločajo v poznejših letih, se endometrioza pogosto odkrije prav v obdobju načrtovanja družine.

Tretji pogost vzrok so motnje prehodnosti jajcevodov. Te so najpogosteje posledica preteklih vnetij, spolno prenosljivih okužb, vnetja slepiča ali drugih vnetnih procesov v mali medenici. Pogosto potekajo brez izrazitih simptomov, zato se odkrijejo šele v okviru diagnostike neplodnosti.

Kako poteka diagnostika, kako uspešni so postopki zunajtelesne oploditve in kakšna so tveganja, preberite v članku: Neplodnost – skoraj polovica vzrokov je na moški strani.