Stavek, ki mu starši zlahka nasedejo

Otroci uporabljajo različne metode, da od staršev dobijo, kar hočejo. Ena je še posebej uspešna.

Otroci so lahko zelo neumorni, ko si nečesa želijo. Večina staršev se je že znašla v situaciji, ko so popustili kakšni njihovi želji, ker so bili otroci vztrajni. A otroci imajo v rokavu še enega asa, ki se ga ne bojijo uporabiti.

“Ampak mama, vsi imajo to razen mene.” Preprosto in učinkovito. Starši pogosto popustijo, ko slišijo ta stavek. Težava je v tem, da je interpretacija besede “vsi” različna v očeh staršev in otrok. Ko starš sliši vsi, tudi misli vsi. Ko otrok reče vsi, običajno mislijo na enega, morda nekaj vrstnikov.

• Mogoče vas zanima tudi: Kako se odzvati na otrokov “ne maram te”?

Zakaj starši tako zlahka nasedejo temu?

Stavek, h kateremu se zatekajo otroci, v starših aktivira strah pred izključenostjo. Starši nočejo, da bi bil njihov otrok izločen, da bi se počutil drugače in ne bi pripadal skupini. To je enostavno starševski nagon in s tem ni nič narobe.

Vendar pa se v tem skriva past. Otroci se tega intuitivno zavedajo in včasih nezavedno (včasih pa tudi zavestno) pritisnejo natanko na ta gumb. Poleg tega trditev “vsi imajo” spremeni zorni kot. Prošnjo “hočem telefon” starš lahko zavrne. Položaj “moj edini otrok nima telefona” pa postavlja starša v položaj, ko je on “kriv” za situacijo. Naravni odziv staršev je, da se branijo pred obtožbo, namesto da bi ocenili trditev.

Kako se rešiti iz te pasti?

Najprej je treba otrokove navedbe preveriti. Dobesedno. Naj otrok našteje vse tiste, ki imajo. Lahko se zgodi, da se bo njihovo naštevanje kaj hitro končalo.

Nato se morate vprašati, ali je tisto, česar si otrok želi, dobra ideja. Ali je pravi čas, prava starost ali prava izbira za vašega otroka, tudi če imajo to vsi? Odgovor vam bo olajšal odločitev.

Bodite neposredni. Otroku pojasnite, da to, da nekaj imajo “vsi”, še ne pomeni, da mora to imeti tudi on. “Mi odločamo, kdaj je pravi čas zate, ne prijatelji.”