Psiholog: To so veščine, ki jih mora otrok znati pred šolo

Pripravljenost na šolo ni le znanje branja in pisanja. Obstaja vrsta veščin, ki so enako pomembne in jih pogosto jemljemo kot samoumevne.

Začetek šolanja je velika sprememba ne le za otroka, ampak tudi za starše. In medtem ko se pogosto sprašujemo, ali otrok zna brati, pisati ali šteti, strokovnjaki opozarjajo, da so nekatere druge veščine še pomembnejše za uspešen začetek šolanja.

Psiholog Dario Antić poudarja, da pripravljenost na šolo ni le vprašanje znanja, temveč tudi otrokove čustvene, socialne in razvojne zrelosti.

Čustva in odnosi z drugimi

Ena pomembnejših stvari je sposobnost spopadanja s čustvi. “Samoregulacijske veščine pomenijo, da se otrok lahko spopade z neprijetnimi čustvi, kot so frustracija, jeza ali žalost, ne da bi ga ta preplavila do te mere, da ne bi mogel delovati,” je za MissMama pojasnil Antić. Otrok ni vedno miren in poslušen, vendar je pomembno, da se sčasoma nauči, kako se umiriti in iti naprej.

Poleg tega imajo veliko vlogo tudi socialne veščine. “Pričakuje se, da otrok zna reševati konflikte, in če je konflikt prevelik, da poišče pomoč odrasle osebe,” je povedal Antić. Pomembno je tudi, da otrok zna izraziti svoje potrebe in najti način za igro z drugimi otroki brez neželenih vedenj, kot je na primer, da nekoga udari, če mu nekaj vzamejo.

Pomembno predznanje za šolo

Preden se otrok nauči brati in pisati, mora razviti tako imenovano fonološko zavedanje. “To je predznanje za branje in pisanje, ki vključuje sposobnost prepoznavanja in obvladovanja zlogov, rime in glasov v govoru,” je pojasnil psiholog. Otrok bi moral na primer znati besedo razdeliti na glasove ali jih sestaviti v celoto. Če ima otrok težave s prepoznavanjem glasov, je to lahko znak, da bo imel kasneje težave pri branju in pisanju.

Poleg jezika je pomemben tudi razvoj osnovnih matematičnih veščin. “Pričakuje se, da otrok zna šteti do 20 z uporabo konkretnih primerov, šteti nazaj od 10 do 1, razlikovati med večjimi in manjšimi števili ter povezovati števila s količinami,” je povedal Antić. Otrok bi moral znati tudi reševati preproste probleme seštevanja in odštevanja.

Tudi razvoj govora in jezika bi moral biti skladen z otrokovo starostjo. Pomembno je biti pozoren na to, ali otrok uporablja kratke ali daljše stavke, ali ima težave z izgovorjavo posameznih glasov in ali lahko jasno izrazi svoje potrebe in želje.

Finomotorične sposobnosti in vsakdanje spretnosti

Grafomotorične sposobnosti oziroma finomotorične sposobnosti so pogosto zanemarjene, a so izjemno pomembne. “Otrok bi moral biti sposoben samostojno risati kompleksne geometrijske oblike in pravilno držati svinčnik. Težave pri grafomotoričnih sposobnostih lahko vodijo do frustracij pri pisanju in učenju,” je opozoril Antić.

K finomotoričnim sposobnostim spadajo tudi vsakodnevne dejavnosti, kot so zapenjanje gumbov, lupljenje sadja ali premikanje majhnih predmetov.

Poleg tega bi moral otrok pred šolo poznati osnovne podatke o sebi: ime in priimek, kraj bivanja, imena staršev in podobno. Pomembno je tudi, da se zna orientirati v času in prostoru, razume pojme, kot so včeraj, danes in jutri, ter pojme, kot so gor, dol, levo in desno.ž

Pomembna je tudi samostojnost

Nenazadnje je pomembna tudi samostojnost. Otrok bi se moral znati samostojno obleči, obuti, jesti, hoditi na stranišče in vzdrževati osnovno higieno, kot je umivanje rok.

Čeprav se ta seznam morda zdi dolg, je pomembno vedeti, da noben otrok ni “popolnoma pripravljen”.

Cilj ni, da bi otrok znal vse brez napak, temveč da bi imel temelje, ki mu bodo pomagali, da se bo lažje prilagodil novemu okolju in izzivom, ki jih prinaša šola.