“Varen odnos ne pomeni popuščanja in ugajanja”

Odnos mladostnik razvije s človekom, ki si zanj vzame čas, se zanj zanima, zdrži z njegovo stisko, se zanima za njegov notranji svet in mu pomaga, da si najde lastno notranjo orientacijo in ne le nek kratkotrajen “trend”.”

Ob 20-letnici Fakultete za uporabne družbene študije (FUDŠ) se danes in jutri v Ljubljani (na Leskoškovi 9e) odvija mednarodna znanstvena konferenca Global Social Nexus 2026, ki združuje raziskovalce, profesorje in strokovnjake iz 23 držav.

Posebnost letošnje konference je prihod enega vodilnih svetovnih raziskovalcev demokracije, prof. dr. Christiana Welzla, soustvarjalca World Values Survey in soavtorja ene najbolj citiranih teorij o razvoju demokracije in vrednot v sodobni družbi. Njegovo predavanje bo osrednji intelektualni vrhunec dogodka.

“Konferenca ni zgolj akademski dogodek, temveč osrednja mednarodna platforma FUDŠ za interdisciplinarni dialog, izmenjavo vrhunskih znanstvenih spoznanj ter razpravo o ključnih vprašanjih prihodnosti družb. Na temeljih dolgoletne tradicije povezuje raziskovalce pri naslavljanju sodobnih družbenih izzivov, krepi medkulturno sodelovanje ter odpira prostor povezovanju znanosti s prakso,” pojasnjujejo organizatorji. 

Danes popoldan med 17.00 in 18.30 bo v okviru konference tudi okrogla miza: Kdo vzgaja mladostnika? Družina, digitalno okolje ali sodobna družba – in kaj to pomeni za prihodnost? Okroglo mizo bo moderirala viš. pred. dr. Janja Mikulan. V razpravi bodo sodelovali dr. Andrej Omulec (Fakulteta za uporabne družbene študije), Monika Erjavec Bizjak (družinska mediatorka, vodja programa Dobro sem) ter pred. Emil Karajić (Fakulteta za uporabne družbene študije). Razprava bo naslovila kompleksno vprašanje vplivov na vzgojo mladostnikov v sodobni družbi, kjer se prepletajo družinski odnosi, digitalno okolje in širši družbeni konteksti.

Skozi strokovni dialog bo osvetlila vlogo staršev, šole, medijev in družbenih omrežij pri oblikovanju vrednot, vedenjskih vzorcev in identitete mladih ter odprla razmislek o odgovornosti in izzivih, ki jih ti vplivi prinašajo za prihodnje generacije.

Družine so prepogosto časovno obremenjene, digitalno okolje pa lahko predstavlja hitro in navidezno “učinkovito” rešitev

Pred okroglo mizo smo predavatelja Emila Karajića s Fakultete za uporabne družbene študije povprašali, ali prevzema danes šola poleg izobraževalne tudi vedno večjo vzgojno vlogo. “Ne smemo pozabiti, da je šola vzgojno-izobraževalna institucija in zato vzgojna vloga šole sama po sebi ni nekaj novega. Bolj se mi zdi, da je problem v pričakovanjih, ki jih imamo do šole in pričakovanja šole do staršev in sistema samega. Včasih imam občutek, da se vsi nekako “otepamo odgovornosti”. Šola pričakuje od staršev, da jim bodo poslali popolno vzgojene otroke, starši pa pričakujejo, da bo šola sama poskrbela za vzgojne in učne težave, ki se pojavijo v učnem procesu,” ocenjuje. “Malo preveč posplošujem, ampak to dinamiko je moč zaznati in je problematična. Vsi smo odgovorni za vzgojo otrok in mladostnikov – kot skupnost,” dodaja. 

Po njegovem mnenju šola ne bi smela biti samo prostor pridobivanja znanja: “Otroci in mladostniki preživijo večino svojega budnega časa bodisi v šoli, bodisi v aktivnostih vezanih na šolo (domače naloge, učenje, druženje s sošolci itd. . ). Šolsko okolje, hočemo ali nočemo, je prostor kjer se otroci in mladostniki učijo odnosov, odgovornosti, samoregulacije, spoštljive komunikacije, kritičnega mišljenja in sobivanja v skupnosti. Socialne in psihološke veščine so tudi “znanje”, ki ga je potrebno pridobiti in osvojiti.”

Pravi, da je prav, da ima šola vzgojno vlogo: “Jasno pa je seveda, da šolska vzgoja ne more biti tako učinkovita kot vzgoja staršev, oz. le te ne more in ne sme nadomestiti. Starši oz. družina je na prvem mestu, kar je dandanes lahko problem. Družine so prepogosto časovno obremenjene, digitalno okolje pa lahko predstavlja hitro in navidezno “učinkovito” rešitev – daj otroku telefon v roke, da bo dal mir – tako se začne. Šola je lahko pomemben varovalni, podporni ali celo korektivni dejavnik, ko vzgoja doma šepa. Najbolj zdravo je, če šola, družina in širše okolje ne tekmujejo med seboj, ampak delujejo usklajeno – kolikor se le da.” 

“Iz drugega zornega kota bi rekel – mladostnik danes ne potrebuje informacij, ker jih ima dobesedno na dlani. Potrebuje odrasle ljudi, ki ga bodo naučili vrednot in odgovornosti, da bo znal z informacijami ki jih ima, odgovorno ravnati,” še pojasnjuje. 

Kaj je v resnici varen odnos?

Karajića smo povprašali tudi o tem, kaj mladim danes najbolj manjka, občutek varnosti, pripadnosti, pozornosti odraslih ali kaj drugega. “Če bi moral eno stvar poudariti, bi rekel da jim manjka stabilna izkušnja varnega odnosa z odraslim. Pri tem varen odnos ne pomeni popuščanja, ugajanja ali skrb zgolj za materialne potrebe temveč pripadnost, slišanost, pozornost, prostor v katerem se lahko uči na lastnih napak in predvsem jasne in zanesljive meje,” pravi.

Mnogo mladostnikov po njegovih izkušnjah živi v okolju, kjer je dražljajev zelo veliko, ampak pristnih in globokih odnosov pa pogostokrat malo: “V digitalnih odnosih sicer dobijo veliko pozornosti, ampak pomembna je “prava” oz. kakovostna pozornost, ki je globoka, stabilna in trajna. Všečki na digitalnih omrežjih niso pravi “odnosi”. Odnos mladostnik razvije s človekom, ki si zanj vzame čas, se zanj zanima, zdrži z njegovo stisko, se zanima za njegov notranji svet in mu pomaga, da si najde lastno notranjo orientacijo in ne le nek kratkotrajen “trend”.”

Poudarja, da imajo hkrati mladi danes odprtih veliko možnosti in na voljo ogromno informacij iz celega sveta. “Mladostnik mora najti sebe in si odgovoriti na vprašanje – kaj bom počel v življenju? Tako bom povedal, če imam na izbiro dva okusa sladoleda, moja odločitev ne bo tako težka in v izbranem bom verjetno užival. Če imam na voljo 50 okusov sladoleda, bo moja odločitev zelo težka in tudi kom izbral, mogoče v okusu ne bom užival, saj se bom spraševal, če je to zares bila prava izbira. Ko bom enkrat zelo izkušen, bo seveda ta odločitev mnogo lažja. Ampak nabrati izkušnje o dveh okusih ni tako težko. Nabrati pomenljive izkušnje o petdesetih okusih, je lahko včasih nemogoče. Prenos življenjskih modrosti na mlade, je prav tako pomembno, če ne še bolj pomembno, kot le prenos informacij. In  mladostnik nas bo slišal le, ko nam bo zaupal. In zaupal nam bo, ko bomo z njim vzpostavili pristen, stabilen in trajen odnos,” pojasnjuje. 

Vse mora biti optimalno, maksimalno učinkovito in hitro

Za konec nas je zanimalo še njegovo mnenje o tem, zakaj imajo številni mladostniki občutek, da morajo ves čas nekaj dokazovati. “Ker je to povezano z njihovo razvojno nalogo v tem življenjskem obdobju. Kot sem omenil, mladostništvo je čas oblikovanja identitete. Dečko (ali deklica) se sprašuje kam spada, v čem je dober, kako ga vidijo drugi. Določena mera dokazovanja je normalna in potrebna. Problem nastane, ker je ta potrditev odvisna od okolja in je tako seveda pod vplivom družbe oz. kulture,” pojasnjuje in dodaja, da je danes družba izredno perfekcionistična in storilnostno naravnana.

“Vse mora biti optimalno, maksimalno učinkovito in hitro. V digitalni dobi se mladostnik ne primerja samo s svojo lokalno vrstniško skupino ampak z neskončnim morjem podob. Socialna omrežja so zelo nasičena in na “vrh” algoritma priplavajo le “najboljši” oz. navidezno najboljši.  Tako nikoli ne zmanjka idealov, ki jih ni mogoče doseči,” opisuje.  

“Zato bi rekel, da mladostniki nimajo nujno večje potrebe po dokazovanju kot včasih, le v takem svetu živijo, ki to potrebo nenehno napihuje. Naučiti se morajo prepoznati, kaj je realnost in kaj je marketing. Zdi se mi, da v naši kulturi nekako manjka sporočilo – mlad si še, nikamor se ti ne mudi,” je sklenil. 

Sobota v znamenju prihodnosti znanosti in nove generacije raziskovalcev

Drugi dan konference bo namenjen prihodnosti znanosti in novi generaciji raziskovalcev. Poleg akademskih panelov bodo v okviru Special Panel Sessions for Doctoral Students v ospredju doktorski študenti FUDŠ in mednarodni mladi raziskovalci, ki bodo predstavljali raziskovalno delo, sodelovali v tematskih panelih ter vstopali v dialog z uveljavljenimi akademiki. Ta dan ni spremljevalni program, temveč strateško nadaljevanje osrednjega dogodka.

Če prvi dan odpira velika vprašanja prihodnosti družb, drugi dan odpira prostor tistim, ki bodo to prihodnost raziskovali in soustvarjali. Prav zato ima drugi dan poseben pomen tudi za doktorske programe FUDŠ. Predstavlja živo demonstracijo, da doktorski študij na FUDŠ pomeni vključitev v mednarodno raziskovalno skupnost, aktivno raziskovalno sodelovanje in soustvarjanje odgovorov na globalne družbene izzive.

Preberite še: To je skupno staršem, ki vzgajajo močne mladostnike