Več kot četrtina Slovenk med nosečnostjo počne to

Alkohol vpliva na sposobnost zanositve pri obeh partnerjih, moti razvoj in rast otroka med nosečnostjo.

“Načrtovanje nosečnosti in nosečnost sta pomemben čas za postavitev trdnih temeljev otrokovega zdravja in dobrega počutja za vse življenje,” poudarjajo na NIJZ. Eden od dejavnikov, ki vplivajo na otrokovo zdravje in dobrobit, je tudi izpostavljenost alokoholu pred rojstvom.

Alkohol ne le, da vpliva na sposobnost zanositve pri obeh partnerjih, temveč moti tudi razvoj in rast otroka med nosečnostjo. “Alkohol iz krvnega obtoka nosečnice prosto prehaja skozi posteljico v otrokovo kri. Pri otroku alkohol doseže najmanj tako visoko, lahko celo višjo, koncentracijo kot pri nosečnici. Ta ostane na tej ravni tudi dlje časa, saj je otrokova sposobnost razgradnje alkohola manjša. Alkohol je teratogen in toksin, kar pomeni, da lahko vpliva na razvoj različnih organov in tkiv, odvisno od tega, kdaj med nosečnostjo pride do izpostavljenosti. To lahko vodi do različnih prirojenih napak in razvojnih nepravilnosti. Najbolj ranljivi pa so otrokovi možgani, ki se razvijajo skozi celo nosečnost. Izpostavljenost alkoholu med nosečnostjo poveča tveganje za splav, mrtvorojenost, prezgodnje rojstvo, nizko porodno težo, nenadno smrt dojenčka, je pa tudi edini vzrok za spekter fetalnih alkoholnih motenj (FASD),” je povedala mag. Marjetka Hovnik Keršmanc z NIJZ.

Pride lahko do spremembe v zgradbi in delovanju možganov

“FASD je skupno ime za različne prirojene nepravilnosti in razvojne motnje, ki nastanejo zaradi izpostavljenosti zarodka ali ploda alkoholu. Alkohol prekine običajen razvoj ter lahko poškoduje otrokove možgane in druge telesne organe, kar lahko vodi do različnih trajnih telesnih težav, vedenjskih in duševnih motenj ter učnih težav,” je še dodala mag. Hovnik Keršmanc z NIJZ.

Možgani se pričnejo razvijati že v prvih tednih nosečnosti in so ves čas nosečnosti občutljivi na škodljive učinke alkohola. Pride lahko do sprememb v njihovi zgradbi in delovanju. Kognitivne motnje se kasneje najbolj odražajo na področju učenja in spomina. Težave se lahko pokažejo tudi na vedenjskem področju in kot primanjkljaji na psihosocialnem področju.

FASD se kaže od osebe do osebe drugače

Najtežja in najbolj znana fetalna alkoholna motnja je fetalni alkoholni sindrom (FAS). Fas vključuje motnje osrednjega živčevja in rasti (pred in po rojstvu) ter značilne poteze obraza. Pride lahko tudi do prirojenih nepravilnosti na srcu, ledvicah, jetrih, prebavnem traktu, kosteh in endokrinem sistemu ter tudi do težav z vidom, s sluhom idr.

“Alkohol sicer ne bo prizadel vseh otrok, ki so mu bili izpostavljeni med nosečnostjo, in tudi ne v enaki meri. Na težo in obseg posledic poleg količine popitega alkohola, pogostosti pitja med nosečnostjo ter časa in trajanja izpostavljenosti alkoholu (glede na razvoj plodovih organov in telesnih sistemov), vplivajo še dejavniki s strani matere (na primer njena starost, presnova alkohola, telesna zgradba, splošno zdravstveno stanje, prehrana, stres, raba drugih drog in kajenje) kot tudi ranljivost (genetska dovzetnost) otroka in okoljski dejavniki. FASD se zato kaže od osebe do osebe drugače, na primer: en otrok ima lahko motnje v koordinaciji roka – oko in posledično težave s pisanjem, branjem in akademsko uspešnostjo; drug otrok pa ima lahko težave z zbranostjo, z obvladovanjem svojih čustev in razumevanjem družbenih pravil,” pojasnjuje Marjetka Hovnik Keršmanc.

Nekatere težave se pokažejo šele v šoli

“Ker večina otrok s FASD nima tipičnih telesnih znakov, nekatere motnje, kot so učne težave, niso očitne, dokler otrok ni v šoli, FASD je tudi težko ločiti od drugih nevrorazvojnih motenj, kot sta avtizem in ADHD, je prepoznavanje teh otrok težko. Pri otrocih s FASD, ki niso prepoznani in ne dobijo zgodaj ustrezne strokovne pomoči, je večja verjetnost za razvoj nadaljnjih posledic, s tem pa večje tveganje, da bodo opustili šolanje, imeli težave v duševnem zdravju, kot odrasli tvegali in posegali po alkoholu in drugih drogah, imeli težave v medosebnih odnosih, pri pridobivanju in ohranjanju zaposlitve ter ds bodo kršili pravila. Nekateri med njimi tudi ne bodo sposobni samostojnega življenja,” je še dodala Marjetka Hovnik Keršmanc z NIJZ.

Nobena pijača, ki vsebuje alkohol, ni varna

Dr. Maja Roškar z NIJZ je povedala: “Vsaka nosečnost je drugačna, zato za posamezno nosečnost ni mogoče predvideti natančnih posledic pitja alkohola. Vemo pa, da lahko alkohol škodi otrokovemu razvoju kadarkoli med nosečnostjo, saj se različni organi in telesni sistemi razvijajo v različnih obdobjih. Zato skozi celotno nosečnost nobena pijača, ki vsebuje alkohol, ne glede ali je to rdeče ali belo vino, pivo, liker ali druga alkoholna pijača, ni varna. Previdnost, najbolje pa izogibanje med nosečnostjo, se svetuje tudi pri brezalkoholnih vinih in pivih. Čeprav je vsebnost alkohola v brezalkoholnih različicah bistveno nižja (na primer 0,5 volumskega odstotka ali manj) kot v alkoholnih različicah, še vedno obstaja tveganje za vnos majhnih količin alkohola. Glede na dosedanja dognanja ni znana količina alkohola, ki bi bila v nosečnosti varna“.

Dr. Roškar je pojasnila, da lahko že izpostavljenost majhnim količinam alkohola negativno vpliva na pričakovan potek razvoja živčevja. Tveganje za škodo nosečnosti in otroku narašča sorazmerno s količino in pogostostjo pitja alkohola, še zlasti v primeru večjih količin v krajšem času.

Razlogi so lahko zelo različni

Razlogi, zakaj ženske med nosečnostjo posegajo po alkoholu, so različni, številni in kompleksni. Ženske kot najpogostejši razlog navajajo družbeni pritisk in prepričanje, da škodijo samo močne pijače in pitje velikih količin alkohola. Dr. Roškar opozarja, da se vplivi alkohola na zdravje otroka ne začnejo niti končajo z nosečnostjo. “Spreminjajoče se norme in vloge spolov, kot tudi vedno večje ciljno usmerjeno trženje in oglaševanje, ki alkohol predstavlja kot zabavo in kot pomoč pri povezovanju v družbi, obvladovanju in sprostitvi, so prispevali k večjemu pitju alkohola pri ženskah,” je povedala.

Novejša spoznanja opozarjajo, da lahko tudi pitje alkohola pri biološkem očetu pred spočetjem vpliva na nastajanje in zorenje semenčic (spermatogenezo). To posledično vpliva na zdravje njegovih potomcev in celo naslednjih generacij potomcev. Pitje alkohola oziroma zasvojenost z alkoholom lahko tudi resno ovira funkcioniranje matere in/ali očeta. Uživanje alkohola lahko sproži in poslabša nasilje med intimnimi partnerji in tako negativno vpliva na otrokov razvoj in varnost.

Kaj bi bilo treba storiti?

Za preprečevanje pitja alkohola v nosečnosti in novih primerov FASD je pomembno:

• splošno zmanjšanje pitja alkohola v družbi;
• podpora s strani partnerja, družine, prijateljev in okolice;
• dosledna uporaba učinkovite kontracepcije pri partnerjih, ki pijejo alkoholne pijače, da ob nenačrtovani nosečnosti ne pride do izpostavljanja otroka alkoholu;
• prave, s strani zdravstvenih strokovnjakov posredovane informacije glede vpliva alkohola na razvijajoči se plod;
• jasno stališče stroke in dosledno sporočanje medijev, da lahko že pitje majhnih količin alkohola, ne glede na vrsto alkoholne pijače, v času nosečnosti predstavlja tveganje za otrokovo (in materino) zdravje;
• normaliziranje pogovorov o pitju alkohola v času pred spočetjem in med nosečnostjo pri izvajalcih zdravstvenih storitev, odkrivanje oseb s tveganjem, nestigmatizirajoč pristop in spodbujanje opuščanja pitja alkohola na način, ki ne odvrača od iskanja pomoči;
• javno zdravstvene kampanje, ki zmanjšujejo stigmo, povezano s pitjem alkohola v nosečnosti in do mater otrok s FASD, povečujejo zavedanje o škodljivih vplivih izpostavljenosti alkoholu pred rojstvom. Obenem promovirajo družbeno okolje, ki podpira abstinenco od alkohola pri moških in ženskah.

“Najvarnejša odločitev je, da že takrat, ko načrtujeta otroka, in nato skozi celo nosečnost, rečeta ALKOHOLU NE oba bodoča starša. Tudi v obdobju dojenja je za zdrav otrokov razvoj najvarneje NE PITI alkohola,” je povedal Rok Zaletel z NIJZ.