Na šolskem bazarju je osemletni deček jedel jagode. Nedolgo zatem je umrl.
Otrok se je skupaj z družino udeležil šolskega bazarja v okrožju Hopkins v ameriški zvezni državi Kentucky. Na bazarju je pojedel nekaj jagod. Ko so prišli domov, so opazili, da ima otrok izpuščaj. Otrok se je šel okopat, poleg tega pa so mu dali tudi antihistaminik.
Ker se simptomi niso umirili, so ga okoli 22.30 odpeljali na urgenco, od koder so se po nekaj urah vrnili. Dečka so zjutraj, ko je bil čas za v šolo, poskušali zbuditi, a se ni odzival, poroča 14 News.
Primer zdaj preiskuje policija. Po pogovoru z zdravniki na urgenci je namreč postalo jasno, da so zdravniško pomoč iskali tudi nekateri drugi, ki so se udeležili šolske prireditve in tam jedli jagode.
Pristojne službe so vzele vzorce jagod in do končnih rezultatov analiz priporočile, da jih ljudje ne uživajo. Preliminarni rezultati sicer kažejo, da naj bi v primeru dečkove smrti šlo za izoliran primer alergične reakcije. Prav tako še niso znani rezultati obdukcije.
Jagode so sicer eden od najbolj onesnaženih sadežev s pesticidi, več o tem lahko preberete TUKAJ.
Alergija pri otrocih pogost pojav
Alergije so prisotne pri ljudeh v vseh starostnih skupinah, še posebej pri otrocih. Pri otrocih so med najpogostejšimi alergeni mleko, jajca, arašidi, žita, ribe, raki, sadje in zelenjava. “Preobčutljivostna reakcija je ena od oblik imunskega odziva, vendar je ta imunski odziv pretiran in buren, tako da organizmu ne koristi, pač pa mu celo škoduje. Pri tem igrajo ključno vlogo specifična IgE protitelesa. Imunski sistem bolnika z alergijsko boleznijo nekaterih snovi, ki jih v tem primeru imenujemo alergene, ne prepozna in jih ne tolerira. Nasprotno pa imunski sistem zdravega človeka te snovi prepozna in jih tolerira. Pravega vzroka, zakaj do tega pride, še ne vemo,” pojasnjujejo na NIJZ.
Dejavniki tveganja za nastanek preobčutljivosti so genetski in dejavniki okolja. Vzrok za porast alergij v zadnjem obdobju pripisujejo dejavnikom okolja – od novih načinov gradnje, ogrevanja stanovanj, izpostavljenosti alergenom notranjega okolja. Alergeni zunanjega okolja so bolj močni zaradi onesnaženosti zraka in vezave na prašne delce. Dejavniki tveganja so tudi kajenje, uporaba hitro in industrijsko predelane hrane, premalo gibanja itd.
Kaj lahko storimo?
Strokovnjaki priporočajo, da nosečnica uživa vso hrano ter da dojenje otroka traja vsaj štiri do šest mesecev. Nosečnicam in staršem odsvetujejo kajenje. V primeru preobčutljivosti na določene alergene, svetujejo, da se jim izogibamo. V primeru prehranskih alergenov to pomeni ustrezno dieto.
Pri posameznikih, ki imajo alergije, lahko pride do astme, alergijskega rinitisa, atopijskega dermatitisa, utrikarije ali koprivnice. Lahko pride tudi anafilaktične reakcije – preobčutljivostne reakcije, ki je življenje ogrožujoča. Najpogostejši vzroki slednjega so hrana (arašidi, morski sadeži) in piki žuželk (čebela, osa). “Anafilaktična reakcija se praviloma začne s srbežem dlani, podplatov, lasišča, temu sledi urtikarija, otekanje, nato se pojavi kašelj, hripavost, strah, hitro dihanje, dušenje, lahko tudi krči v trebuhu, bruhanje, driska. Stanje se lahko še naprej slabša, tako da postane pulz hiter in slabo tipljiv, krvni tlak pade, nakar se pojavi lahko nezavest. V nezdravljenih primerih pa se anafilaksija lahko konča tudi z smrtjo,” v dokumentu o alergiji pri otrocih piše Ruben Bizjak, dr. med. specialist pediater. V takem primeru je treba človeku, ki doživi anafilaktični šok, dati injekcijo adrenalina, ki ga dajejo intramuskularno.
