Mamica dveh otrok je razložila, kako ji je francoska metoda pomagala pri vzgoji otrok in popolnoma spremenila njen slog starševstva.
Jacqueline Leigh je novinarka in mati dveh otrok, štiriletnega fantka in dveletne punčke, ki se tako kot mnogi bratje in sestre pogosto prepirata.
Kot mati se je Jacqueline vedno vmešavala v otroške prepire in se ves čas počutila kot ‘sodnica’, ki se je odzvala na vsak njihov ‘prestopek’.
Ko pa je raziskala francosko metodo odmor, pa se je njeno življenje spremenilo. Uporabila jo je pri svojih otrocih in njunih prepirih.
Moja otroka sta stara štiri in dve leti, kar bi lahko označili za najbolj ‘nevarna’ leta za brate in sestre. To je doba, ko se Lego kocke transformirajo v orožje, kraja postane običajna in kričanje je glasnejše kot vulkanski izbruh. Začenjam se spraševati, ali se bodo moji otroci kdaj razumeli.
Nenehno se znajdem v situacijah, ko moraš izreči naslednje besede: »Nehaj težiti svoji sestri! Nehaj, ali ne vidiš, da joka?« To je zelo naporno.
Težko je vedno igrati sodnika in tako posledično še dodatno podžgem situacijo. In potem se poleg dveh občutljivih in čemernih otrok pojavi tudi občutljiva ter čemerna mama. Ravno zaradi tega moram poudariti, da je moje življenje postalo veliko enostavnejše, ko sem prevzela priljubljeno francosko metodo starševstva. Prepričana sem, da je skoraj vsaka mama na svetu uporabljala to metodo, vendar so jo Francozi prvo poimenovali.
Pamela Druckerman, avtorica knjige Francoski otroci ne mečejo hrane, me je prva seznanila z metodo imenovano odmor. Pamela je Američanka, ki z družino živi v Parizu. Delila je razlike med francoskimi in ameriškimi starši, mene pa je najbolj pritegnil odmor.
Kaj je odmor?
Odmor je metoda, ki se priporoča za mlade mamice, ki imajo težave s celonočnim spancem svojih dojenčkov. Navsezadnje francoski dojenčki spijo vso noč, dokler niso stari dva meseca, zato mora biti ta metoda zagotovo nekaj pomembnega. Naj vas to ne zavede, je precej preprosto. »Ko dojenček ponoči joka, starši vstopijo v sobo, se ustavijo in jo nekaj minut opazujejo,« je pojasnila Pamela v svoji knjigi. »Zavedajo se, da dojenčki med spanjem čutijo gibe, zvoke ter predvsem jok. Ko jih pustite za nekaj minut, se umirijo in zaspijo.«
Deluje tudi v drugih situacijah!
Ko sem prebrala to knjigo, moji otroci niso bili več majhni dojenčki in so že spali skozi celo noč. Vseeno sem mislila, da bi to metodo lahko uporabili pri vseh otrocih, ne glede na starost. Prav tako je uporabna za več situacij, od spanja do izbruhov jeze in prepirov. Kaj če se neham vmešavati v prepire svojih otrok in preprosto naredim odmor? Morda se bosta naučila, kako se umiriti, in rešiti to težavo sama. In uspelo je.
Ko sta se otroka začela prepirati, sem preprosto gledala in čakala. Ugotovila sem, da lahko v treh minutah sama rešita težavo. Ali sta se začela pogajati kot zvita lisica ali pa je eden od njiju obupal in odkorakal stran. Le nekajkrat so se situacije zapletle, da sem morala posredovati.
Starši so nagnjeni k zaostrovanju prepirov med otroki, ki bi sicer bili manj resni. Kadar vskočim v prepir otrok, prispevam h krepitvi čustev – vključno s svojimi. Takrat situacije večinoma uidejo izpod nadzora. Z odmorom pa jim dam možnost, da se sami, samostojno in pravilno spopadejo s svojimi čustvi.
Metoda deluje tudi pri manjših nezgodah.
Kadar si opraskajo koleno, padejo med tekom ali nekaj podobnega, samo vklopim odmor. Dam jima možnost, da se sama rešite iz težave. V zelo redkih primerih stečejo k meni in kričijo na pomoč. Moram priznati, da sem navdušena nad njuno sposobnostjo, da se pobereta, obrišeta in odideta naprej.
Zaradi odmora še niste slab starš. Deluje tako: kadar ima vaš otrok neškodljiv izbruh jeze iz kakršnegakoli nepomembnega razloga, se preprosto ustavite. Opazujte otroke z varne razdalje in počakajte. Včasih sem čakala tudi do pet minut, preden sem se vpletla v situacijo. Edinkrat, ko sem se takoj odzvala, je bilo, ko sta se začela tepsti. A za večino situacij je pet minut povsem dovolj.
Torej, vzemite si odmor, nekajkrat globoko vdihnite in pustite otrokom, da sami rešijo svoje težave, saj vsak potrebuje prostor in čas za učenje ter razvoj.
Ne pozabite! Zaradi odmora še niste slab starš. Ravno nasprotno, zaradi te metode postanete modrejši starš otroku, ki se nauči biti vzdržljiv, in ki se zna postaviti zase ter se umiriti. Pravzaprav pomagate otrokom, da si sami pomagajo in zmanjšajo stres v vsakdanjih situacijah.
