Kaj pomeni, da ste “starš na ježka”?
Naravno je, da starši želijo biti prisotni za svoje otroke, včasih pa ta “prisotnost” prestopi mejo.
Poznamo otroke “na ježke”. Takšni otroci so izjemno navezani na svoje starše in jih nikoli ne pustijo daleč od sebe. Obstajajo pa tudi starši “na ježke”.
Naravno je, da starši želijo biti prisotni za svoje otroke, jim nuditi tolažbo, usmerjanje in zaščito. Včasih pa ta “prisotnost” prestopi mejo in postane vsesplošna navzočnost. Takšen pristop izhaja iz ljubezni in dobrih namenov, vendar ima lahko na otroka tudi negativne posledice.
“Starš na ježka je skrbnik, ki ostaja nenehno navezan na svojega otroka, fizično, čustveno, duševno in/ali logistično,” je za HuffPost povedala psihologinja in avtorica Jenny Yip. “Za razliko od helikopterskega starševstva, ki vključuje nadzor od zgoraj, gre pri starševstvu z ježki za ohranjanje povezave. Starš pozorno spremlja otrokove izkušnje in pogosto posreduje ob najmanjšem znaku nelagodja, izziva ali negotovosti.“
Starš se torej oklepa svojega otroka kot ježek in posreduje, namesto da bi pustil otroku, da se spopada z razočaranjem, frustracijami, dolgčasom ali drugimi težkimi izkušnjami.
Nezdrava navezanost
“Spodbujanje močne navezanosti je ključnega pomena za otrokovo rast in razvoj,” pravi strokovnjakinja za vzgojo Kristene Geering. “Ko pa otroci odraščajo, je pomembno, da jim zagotovimo priložnosti za samostojno raziskovanje. Če starši nikoli niso stran od svojih otrok, otroci te priložnosti ne dobijo in zamudijo številne priložnosti za učenje veščin, kot sta odpornost in neodvisnost.“
Starševstvo s takšnim pristopom spodbuja nezdravo navezanost ali simbiozo med otroki in njihovimi skrbniki. “Namen je običajno ljubezen, zaščita in želja po preprečevanju težav. Nenameren učinek pa je lahko nenehno spremljanje, hitra reševanje in težave pri zagotavljanju otrokom dovolj prostora, da sami tvegajo ali rešujejo težave,” je dejala Ann-Louise Lockhart, pediatrična psihologinja, starševska trenerka in avtorica knjige Ljubi najstnika, ki ga imaš.
Otroci “na ježka” so pogosto posledica staršev s takšnim pristopom, čeprav ta povezava ni vedno očitna. Starši s takšnim pristopom so pogosto skrbni, prilagodljivi, uglašeni in zelo vključeni. Zaradi vsega tega se otroci počutijo ljubljene in podprte, zato je to v zgodnjih letih lahko odlična izbira za otroka. “Izzivi nastanejo, ko se ta bližina ne razvija, ko otrok raste,” je dejala Yip. “Če starši dosledno posežejo v predvidevanje potreb, odpravljanje ovir ali preprečevanje nelagodja, bodo otroci težko razvijali avtonomijo, prenašali negotovost ali frustracije, verjeli v svoje sposobnosti in prevzemali starostno primerna tveganja.“
Ta izkušnja na koncu prispeva k tesnobi, odvisnosti, perfekcionizmu in izogibanju. Namesto da bi se otroci naučili, da so sposobni početi “težke stvari”, odraščajo z lekcijo, da so “najbolj varni, ko jim nekdo drug upravlja življenje“.
Vendar pa ima starševstvo na ježka slabosti tudi za starše, zlasti v zgodnjih letih. Pomanjkanje časa zase lahko zlahka privede do izgorelosti. Ključno je najti ravnovesje, česar pa ni vedno lahko doseči. “Cilj ni nehati skrbeti, ampak biti odgovoren, ne da bi presegli razvojno ustrezne meje,” pravijo strokovnjaki.
