Kaj storiti, ko drug otrok udari vašega?

Strokovnjak svetuje, kako otroka naučiti, da se postavi zase, ne da bi bil agresiven, in kako naj starši ravnajo v situaciji, ko drug otrok udari njihovega.

Majhni otroci se šele učijo, kako se spopasti s številnimi izzivi, kot so druženje, deljenje, raziskovanje in izražanje burnih čustev. Čeprav so prepiri med otroki normalen pojav, so starši pogosto presenečeni in zaskrbljeni, ko ugotovijo, da je njihov otrok vpleten v prepir. V takih trenutkih se starši počutijo nemočne, frustrirane in preobremenjene s čustvi. Mnogi se sprašujejo, kaj storiti, ko se drug otrok tako obnaša in na primer udari njihovega otroka?

Način, kako se odzovete na te situacije, nauči vašega otroka, kako se spopasti z močnimi čustvi. Vaš otrok bo opazoval, kako ravnate v situaciji, in to bo postavilo temelje za to, kako se bo obnašal in dojemal svoja močna čustva. Kolumnistka za Parents.com, dr. Emily Edlynn, pojasnjuje, kako ste lahko učinkovitejši in vestnejši pri izvajanju določenih metod v takšnih situacijah.

Najpomembneje si je za začetek zapomniti, da nas naši otroci, tako kot otroci drugih ljudi, vedno opazujejo. Morda se ne zdi tako, ker ne pospravijo svojih igrač, čeprav nas vidijo, da to počnemo, vendar otroci resnično pozorno spremljajo, kako se odzivamo, zlasti v stresnih situacijah.

Ostanite mirni

Če drug otrok udari vašega in starš drugega otroka ne posreduje, lahko vi, pravi dr. Edlynn. Približajte se svojemu otroku in preverite, ali je v redu. Mirno povejte drugemu otroku, da je videti, kot da je poškodoval vašega in ga razžalostil. Ta pristop bi lahko drugemu staršu dal znak, da tudi on nekaj stori. Vaš miren odziv otroku tudi pokaže, da je vse pod nadzorom. Dr. Edlynn meni, da je pomembno, da se starši naučijo lekcije čuječnosti.

Preprosto povedano – praksa čuječnosti pomaga našim možganom ostati mirni v stresnih situacijah, ki izzovejo močna čustva. Ta raven mirnosti pomaga, da se čim bolje odzovemo. Vadba čuječnosti razvija močno zavedanje misli in občutkov v sedanjem trenutku. Že samo dejanje, da si v nekem trenutku priznamo – moja jeza narašča in bi lahko izgubil nadzor; tega starša bi rad udaril, kot je njegov otrok udaril mojega – v kombinaciji z globokimi vdihi za nadzor te jeze, nam pomaga, da se učinkoviteje odzovemo.

• Preberite tudi: Tjaša Hrovat: Takšno vedenje staršev je nesprejemljivo

Kaj pa, če se incident ponovi?

Smiselno se je pripraviti tudi na situacijo, v kateri bi se podoben incident ponovil. Vsak otrok v skupini si zasluži občutek varnosti, ponavljajoče se agresivno vedenje, na katerega odrasli ne odgovorijo ustrezno, pa ta občutek varnosti moti.

Če isti otrok ponovno poškoduje vašega otroka, sledite zgoraj opisanim strategijam. Nato se obrnite na starša ali skrbnika, ki je bil v času incidenta odgovoren za otroke, in izrazite svoje pomisleke. Ugotovite, kaj nameravajo storiti, da bi našli rešitev. Treba bo postaviti jasne meje in pričakovanja, zato poskrbite, da bodo tisti, ki so odgovorni za tega otroka, ukrepali.

Zelo verjetno je, da se bodo vsi starši kdaj znašli v podobni situaciji, na eni ali drugi strani. Pomembno je, da se pravilno odzovete. Mirno, a samozavestno, svojim in drugim otrokom pokažete, kako se težave najbolje rešujejo.

Vrstniško nasilje – najpogostejši vzroki in preprečevanje

Najpogostejši vzroki za vrstniško nasilje so sprejemanje nasilja kot normalnega vedenja, nerazumevanje, da je nasilno vedenje slabo, težave pri socializaciji, pomanjkanje pozornosti staršev, premalo razvita empatija, napad kot obramba, je za MissMama povedala Iva Brčić, vzgojiteljica po programu Najsrečnejši dojenček.

K zmanjšanju vrstniškega nasilja lahko pripomoremo z izobraževanjem otrok, staršev, vzgojiteljev in učiteljev. Starši so otrokom vzorniki in prvi zgledi, od katerih se učijo. Od njih prevzemajo vedenja, vrednote in prepričanja. Vzgojitelji in učitelji imajo vse pomembnejšo vlogo pri razvoju otrok kot posameznikov, saj z njimi preživijo več časa kot s starši. Biti bi morali zgled, ki mu bodo otroci sledili in ga spoštovali.

Otroci danes ne znajo reševati konfliktov, čustvena inteligenca pa upada. Preprečevanje vrstniškega nasilja zahteva nenehno delo z otroki, pa tudi z odraslimi. Otroci imajo danes premalo razvite komunikacijske in socialne veščine, ne znajo ustrezno reševati konfliktov in težav. Poleg tega ne znajo obvladovati čustev ali svojega vedenja.

Da bi zmanjšali vse vrste nasilja med otroki, jih je treba naučiti zgoraj omenjenih veščin. Ko jih bodo enkrat osvojili, ne bodo imeli več potrebe po zatekanju k nasilju ali ga tolerirati.

• Mogoče vas zanima tudi: Več kot polovica malčkov doživlja redno psihično nasilje ali fizično kaznovanje

Brez izobraževanja odraslih preventiva ne more biti uspešna!

Preventiva je lahko uspešna le, če se poskrbi za izobraževanje odrasli. Odrasli se morajo zavedati, da so vzor in da imajo velik vpliv na otroke. Vsako vedenje, kritika, reakcija in ravnanje z drugimi se shrani v otrokovem spominu in pusti sledi, ki vplivajo na otrokovo samozavest, podobo, ki jo bodo razvili o sebi, ter na njihovo vedenje in odnos z drugimi.

Izjemno pomembno je tudi razumevanje, da kazni nikoli ne prinesejo želenih rezultatov. Kratkoročno lahko odpravijo težavo, dolgoročno pa jo le še povečajo. Povzročajo le odpor, jezo in občutek zavrnitve. Z otroki se morate povezati, jih slišati in videti. Šele takrat je mogoče doseči pozitivne spremembe.