Mladi nosijo veliko breme prekomerne uporabe omrežij
Strokovnjaki, odločevalci in predstavniki mladih so razpravljali o vplivu in izzivih, ki jih prinašajo družbena omrežja ter možnih rešitvah za bolj varno in odgovorno digitalno okolje.
“Snovalci tehnologij so nam pred dvema desetletjema zagotavljali, da bomo s pomočjo družbenih omrežij postali družabnejši in bomo spet vzpostavili stik s prijatelji. 20 let kasneje ugotavljamo, da se je zgodilo ravno nasprotno. Družba postaja bolj polarizirana, razcepljena, ob tem pa spremljamo še globalno epidemijo osamljenosti, ki ubija podobno kot kajenje in prekomerna telesna teža. Postali smo torej hiperpovezani na daljavo, a hkrati bolj osamljeni kot kdajkoli,” je povedal prof. dr. Dan Podjed, višji znanstveni sodelavec z Inštituta za slovensko narodopisje Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU).
“Posebej veliko breme prekomerne uporabe omrežij nosijo mladi, predvsem generacija Z, v kateri so v porastu tesnobnost, depresija, samopoškodovanje, samomorilnost in drugi zaskrbljujoči pojavi. Celotne odgovornosti za te pojave seveda ne moremo zvaliti niti na pametne telefone niti na omrežja, se pa morajo snovalci tovrstnih tehnologij in ponudniki rešitev vseeno zavedati, kako prispevajo k družbenim spremembam in vplivajo na mladino,” je dejal Podjed. “Odrasli pa se moramo za začetek pogledati v ogledalo in pomisliti, kako lahko sami odtegnemo pogled od zaslona ter pogledamo otroke in mlade v oči ter znova vzpostavimo stik z njimi. Obče digitalne zasvojenosti ne bomo rešili zgolj s starostnim omejevanjem dostopa do omrežij. To je lahko prvi in verjetno nujen ukrep, problema pa se velja potem lotiti sistematično in medgeneracijsko.“
Sergej Golubović iz Dijaške organizacije Slovenije je v svoji predstavitvi izpostavil “nujnost jasnega razmejevanja med negativnimi vplivi in pozitivnimi, poučnimi vsebinami družbenih omrežij. Brez ustreznega prehodnega obdobja tvegamo močan odpor mladih, zlasti tistih, ki so v digitalnem svetu najbolj aktivni. Ključ do uspeha zato vidim v izobraževanju staršev in otrok ter v dosledni krepitvi digitalne pismenosti“.
Kljub obljubam ne zagotavljajo ustrezne zaščite najmlajših
Marko Puschner, predstavnik projekta Center za varnejši internet, je poudaril, da je “razprava o omejevanju dostopa do družbenih omrežij zapletena“. Skladno s trenutnimi pravili jih najstniki lahko uporabljajo od 13. leta dalje. Prek njih vzdržujejo pomembne socialne stike in izražajo svojo ustvarjalnost, je pojasnil.
»Nenadna prepoved bi jih odrezala od pomembnega dela njihovega vsakdana. Hkrati številne raziskave opozarjajo na negativne vplive družbenih omrežij na mlajše: dekleta do 13. leta in fantje do 15. leta za njihovo uporabo še niso dovolj zreli. Največja težava pa je odgovornost samih družbenih omrežij. Kljub obljubam ne zagotavljajo ustrezne zaščite najmlajših, temveč celo razvijajo zasvojljive mehanizme. Tega se vse bolj zaveda tudi EU, kar se kaže v regulaciji, kot je Akt o digitalnih storitvah. Pri uvajanju omejitev je zato nujno dobro premisliti posledice za najstnike, ki so že uporabniki. V vsakem primeru pa bi morali družbena omrežja prisiliti, da otrokom zagotovijo varno digitalno okolje, pa tudi nam odraslim.«
Od zasvojenosti do odgovorne regulacije
Na okrogli mizi, ki jo je moderirala Mojca Štruc, generalna direktorica Direktorata za digitalno družbo, so razpravljavci soočili različne vidike varne uporabe družbenih omrežij. Marko Puschner (Safe.si) in Sara Geiger Smole (Zveza prijateljev mladine Slovenije) sta poudarila pomen izobraževanja (tudi odraslih) in preventivnih programov. Martin Hari (Agencija za komunikacijska omrežja in storitve) in Alenka Žužek Nemec (MDP) sta predstavila regulatorne izzive in pomen implementacije evropskih aktov, kot je Akt o digitalnih storitvah. Sergej Golubović (Dijaška organizacija Slovenije) pa je podal dragocen vpogled v neposredno izkušnjo mladih z digitalnimi tehnologijami.
Slovenija zagovornica usklajenih evropskih rešitev za varnost na spletu
Slovenija podpira enotne evropske mehanizme za preverjanje starosti in preprečevanje širjenja škodljivih vsebin. Ministrstvo za digitalno preobrazbo si prizadeva za rešitve, ki bodo učinkovito zaščitile otroke pred zlorabami, hkrati pa v skladu z evropskimi vrednotami ohranile visoko stopnjo zasebnosti in zaupnosti komunikacij.
“Danes ne govorimo o prepovedih, temveč o kulturi: kulturi stika, poslušanja, odgovorne rabe. Če bomo znali spojiti znanje stroke, izkušnje učiteljev, glas staršev in predvsem glas mladih, bomo našli rešitve, ki bodo delovale,” je prepričana ministrica za digitalno preobrazbo mag. Ksenija Klampfer. Za varno prihodnost je potreben tesen preplet odgovorne regulacije platform, tehničnih varovalk in nenehnega ozaveščanja staršev, pedagogov ter širše družbe.
Posnetek dogodka:
