So odnosi med taščami in snahami res tako slabi? To so pokazale raziskave.
Vicky ima dva odrasla otroka, ki sta oba poročena. S hčerinim možem ima dober odnos, medtem ko ne more enako reči za sinovo ženo. “Ko je sin spoznal bodočo ženo, smo se dobro razumeli,” je povedala Vicky za Yahoo Life. “Poročena sta 18 let in na žalost sem ugotovila, da stari pregovor drži – sin je tvoj, dokler se ne poroči. Ne vmešavam se v njune težave. Ampak moja snaha obravnava mojega sina kot služabnika. Zelo malo sočutja premore. Naučila sem se, da ignoriram njeno vedenje, čeprav je vnesla razdor med nas, ker je v ospredje postavila njeno stran družine.“
Vicky ostaja, kljub trenjem, potrpežljiva tašča. Edini pozitivni stvari o njeni snahi sta sin in vnuk, pravi. Zaradi izkušenj v medosebnih odnosih je šale o taščah nikakor ne zabavajo. Še več, prepričana je, da ni vedno tašča tista, ki je odgovorna za konflikt v družini.
Kaj je pokazala raziskava?
Raziskava, ki je bila leta 2020 opravljena za potrebe knjige In-Law Relationships: Mothers, Daughters, Fathers and Sons je pokazala, da je le približno 15 odstotkov anketiranih tašč in snah povedalo, da imajo težave v medsebojnem odnosu. Več kot polovica vprašanih odnos vidi kot pozitiven, medtem ko so preostali odnos opisali kot nevtralen. Ugotovljeno je bilo tudi, da so tašče v primerjavi s snahami pogosteje pozitivno ocenile svoje odnose. Medtem ko se je 33 odstotkov tašč močno strinjalo, da imajo tesen odnos s snahami, je enako trdilo le 18 odstotkov vprašanih snah.
Kljub temu je raziskava pokazala napredek v primerjavi z anketo, ki jo je leta 2011 opravila britanska spletna stran Netmums. Takrat je 24 odstotkov od 2000 vprašanih žensk odnose s taščo opisalo kot slabe ali grozne. V 35 odstotkih primerov so snahe ocenile, da so njihove tašče obsojajoče, da se vmešavajo (32 %), da rade nadzirajo (25 %) in da so nesramne (22 %).
Odnosi, polni napetosti
“V številnih primerih imajo tašče harmoničen odnos s partnerji svojih otrok,” je za Yahoo Life povedala Barbara Greenberg, klinična psihologinja, ki dela z družinami. “Vendar pa pogosteje slišim o odnosih med sorodniki, ki so polni vseh vrst napetosti. Številne tašče ne razumejo, da se vmešavajo in so vsiljive. Občutek imajo, da imajo lastninsko pravico do otroka in da njihovi odzivi izhajajo iz skrbi.“
Greenberg svetuje taščam, da v luči destigmatizacije njihove podobe upoštevajo načelo “manj je več,” ko gre za nasvete. V primerih nesoglasij jim priporoča bolj mil pristop k reševanju zadev. Namesto da predstavijo svoje mnenje, naj raje vprašajo, kako se počutijo in iz kje izhajajo mnenja drugih.
Tašče bi morale otroku in njegovemu partnerju dovoliti, da se prilagodita svoji novi vlogi, četudi pri tem naredita kakšno napako. “Če pa že čutite, da bi jim morali svetovati, jih najprej vprašajte za dovoljenje. Spoštujte njihove meje,” svetuje Greenberg.
Ni vedno lahko
Patti iz Nevade si je zadala, da se ne vmešava v spore, ki jih imajo otroci in njihovi partnerji. “Ko so se moji otroci poročili, sem si zadala cilj, da bom imela njihove partnerje enako rada kot svoje otroke. Kot mama si želim njihovo življenje olajšati, ne otežiti. Nikoli jih ne kritiziram. Ali se vedno strinjam z njimi? Ne,” pravi. Ni vedno lahko imeti rad otrokove partnerje, je pa prav, je prepričana.
S stereotipi o taščah se ne ukvarja. Je pa tudi sama izkusila nekaj napetosti. “Samo ena od mojih snah ne komunicira veliko z mano, čeprav imava veliko skupnega. Redko kdaj se odziva na moja sporočila ali klice. Drži me na razdalji do nje in otrok. Ne bi vedela veliko o njihovi družini, če ne bi bilo mojega sina. Ne vem, zakaj si nisva bliže.“
Greenberg svetuje snaham in zetom, naj gledajo na taščo iz drugačne perspektive. “Tašča ima veliko znanja, ki ga lahko deli, in si želi samo pomagati. Še vedno potrebuje občutek, da je pomembna.“
Čeprav ne tečejo stvari vedno gladko, se Vicky in Patti strinjata, da je na koncu dneva najbolj pomembna dobrobit njihove družine. “Vesela sem, da so vsi otroci zdravi in imajo svoje življenje – tako kot tudi mora biti,” je dejala Vicky.
