Otroka nikoli ne gledata zaslonov, to je opazila njuna varuška

Varuška je opisala izkušnjo z otrokoma, ki nikoli ne gledata televizije in ne uporabljata tablic. Kaj o zaslonih pravi novejša raziskava?

Vpliv časa, ki ga majhni otroci preživijo pred zasloni, je še vedno predmet številnih razprav med starši in strokovnjaki. Raziskava, objavljena leta 2023 v reviji JAMA Pediatrics, je pokazala povezavo med več časa pred zasloni v zgodnjem otroštvu ter večjim tveganjem za zaostanke pri komunikaciji in reševanju problemov pri otrocih. Rezultati so pokazali povezavo med večjo izpostavljenostjo televiziji in DVD-jem pri enem in dveh letih ter nižjimi razvojnimi dosežki pri dveh oziroma treh letih. Gre za opazovalne podatke, pri katerih lahko na rezultate vplivajo tudi drugi dejavniki.

Varuška opazila razliko med otroki

Zoe Young, vzgojiteljica in varuška iz Austina v ameriški zvezni državi Teksas, je delala kot vzgojiteljica v vrtcu in kot varuška. Pri svojem delu se veliko ukvarja z zgodnjim otroštvom razvojem možganov dojenčkov in malčkov ter vzgojnimi pristopi.

Za Newsweek je povedala, da številni starši zaslone uporabljajo kot način, da zamotijo otroke v zahtevnih situacijah. “Veliko staršev uporablja zaslone kot dudo, da zamotijo otroke, ko potrebujejo premor ali, odkrito povedano, ko se jim ne ljubi ukvarjati z njimi,” je dejala Young. Njene besede so sicer njeno osebno mnenje in izkušnja, ne znanstveni dokaz o ravnanju staršev.

Novejša raziskava, objavljena leta 2026 v reviji Computers in Human Behavior, je proučevala 587 parov staršev in otrok, starih med 2,5 in 7,5 leta. Raziskovalci so ugotovili, da starši digitalne medije pogosto uporabljajo za pomirjanje otrok oziroma uravnavanje njihovih čustev. Večja začetna uporaba medijev v ta namen je bila povezana z večjo anksioznostjo staršev, nižjo stopnjo izobrazbe ter problematično uporabo medijev pri starših in otrocih. Raziskava je pokazala tudi, da je zgodnja in vztrajna uporaba medijev za uravnavanje čustev povezana s poznejšo problematično uporabo medijev.

Otroka nista nikoli gledala televizije ali uporabljala tablice

Young je imela priložnost izkusiti, kako je videti življenje brez zaslonov, ko je pazila na dveletnika in štiriletnika, ki po njenih besedah nimata “prav nič časa pred zasloni”. “Nikoli nista gledala filma. Nikoli nista videla iPada. Ne smeta niti gledati fotografij na telefonu,” je povedala. Starša imata v spalnici projektor, saj doma nimajo televizije.

Po besedah varuške otroka veliko časa preživita ob branju in igri. Young ju je opisala kot “intelektualno najbolj napredna otroka“, kar jih je spoznala v šestih letih dela z otroki. Povedala je, da dveletnik že govori v celih stavkih, štiriletnik pa sam izdeluje biome in svoje živalske igrače razvršča glede na “časovno obdobje in podnebje”.

Young meni, da je eden od razlogov za njun bogat besedni zaklad tudi dejstvo, da se morata brez zaslonov veliko pogovarjati z odraslimi.

“Ko zasloni niso na voljo, se težje zamotijo”

Varuška pravi, da je razlika med otrokoma in nekaterimi drugimi malčki, ki jih je srečala pri svojem delu, zelo očitna. “Malčki, ki uporabljajo zaslone, so pogosto nemirni oziroma nezadovoljni, ko zasloni niso na voljo,” je dejala. Po njenem opažanju se težje zamotijo z igračami, ustvarjanjem, naravo in lastno domišljijo. Ko nimajo takojšnje nagrade, ki jo ponujajo YouTube, igre in pretočne platforme, so lahko po njenih besedah zelo razočarani in jezni.

Young skrbi, da bi lahko takšna odvisnost od takojšnje zadovoljitve vplivala tudi na otroke v šoli. “Ko slišijo ‘ne’ ali ‘ne še’, se njihov živčni sistem odzove, ker niso vajeni, da ne dobijo takoj tega, kar želijo,” je povedala. “Če nečesa ne razumejo takoj, se miselno in čustveno zaprejo, zato se na učenje odzovejo negativno.“

Kaj pravijo raziskave o zaslonih?

Znanstvena slika je nekoliko bolj zapletena od preprostega vprašanja, ali so zasloni za otroke “dobri” ali “slabi”. Meta-analiza 42 raziskav je pokazala, da je bila večja količina časa pred zasloni povezana z nekoliko slabšimi jezikovnimi sposobnostmi otrok, medtem ko sta bila kakovostna vsebina in skupno gledanje z odraslimi povezana z boljšimi jezikovnimi dosežki.

Tudi novejši pregled raziskav v JAMA Pediatrics poudarja, da pri majhnih otrocih ni pomembna samo količina časa pred zaslonom, temveč tudi vrsta vsebine, način uporabe, prisotnost staršev in namen uporabe. Skupna uporaba zaslonov z otrokom je bila povezana z boljšimi kognitivnimi izidi.

Obenem poudarjajo, da lahko več časa pred zasloni pomeni manj priložnosti za pogovor med otrokom in odraslim. Za otroke, mlajše od 18 mesecev, priporočajo izogibanje zaslonom, za otroke od 2 do 5 let pa omejitev časa pred zaslonom na približno eno uro dnevno.

Varuška po izkušnji še bolj prepričana

Young pravi, da je izkušnja z družino, ki vzgaja otroka brez zaslonov, utrdila njeno dolgoletno prepričanje. “Otrokom nikoli, res nikoli ne bi smeli pustiti pred zasloni,” je dejala.

Njeno mnenje pa je treba razumeti kot osebno izkušnjo, ne kot znanstveni sklep. Raziskave kažejo povezave med uporabo zaslonov in različnimi razvojnimi izidi, vendar hkrati opozarjajo, da na razvoj otrok vpliva več dejavnikov in da je pomemben tudi način uporabe digitalnih medijev.

Izkušnja te varuške tako odpira predvsem vprašanje, kaj otroci počnejo namesto časa pred zasloni, ali berejo, se igrajo, raziskujejo okolico in se pogovarjajo z odraslimi ter drugimi otroki.