Psihologi: Otroci z ADHD bi želeli, da njihovi starši vedo teh pet stvari

Otroci z ADHD se pogosto počutijo neslišane. Psihologi izpostavljajo pet stvari, za katere si otroci želijo, da bi jih njihovi starši vedeli.

Starši otrok z ADHD vedo, da so nekateri dnevi težji od drugih. Včasih je težko razumeti in sprejeti vse, kar se dogaja, zato je pomembno, da na svet pogledamo tudi skozi oči otroka z ADHD.

Klinična psihologinja dr. Sharon Saline je v svoji knjigi What Your ADHD Child Wishes You Knew (Kaj bi vaš otrok z ADHD želel, da veste, op. p.) navedla pet stvari, za katere otroci z ADHD želijo, da bi jih njihovi starši razumeli.

Ko so starši vznemirjeni, so vznemirjeni tudi otroci

Če starš ne uspe nadzorovati svojih čustev, so majhne možnosti, da bo otrok samostojno nadzoroval svoja. Problem je, da starši otrok z ADHD čez dan doživljajo številne dražljaje in se srečujejo z različnimi sprožilci – enako kot ostali, le da je teh sprožilcev mogoče več. Pomembno je, da je starš pripravljen na takšne trenutke. Če se zalotite, da začnete kričati ali se razburjati, pojdite v drugo sobo, se izolirajte in poskusite umiriti.

Otroci (in starši) potrebujejo sočutje in sprejemanje

Spoznajte in spremljajte svojega otroka točno takega, kot je. Ne ozirajte se na to, kaj bi moralo biti glede na njegovo starost, glede na to, kaj zmorejo njegovi sorojenci ali vrstniki. V družini bi se morali izogibati uporabi oznak (pameten, težaven, dojenček) in prakticirati sočutje do otrok. Pomembno je, da se postavite v njihov položaj.

Otroci z ADHD včasih razmišljajo, kaj ni v redu z njimi ali zakaj jih odrasli ne razumejo. Staršem je treba pomagati, da sprejmejo njihove čudovite lastnosti, kot so ustvarjalnost, inovativnost, humor in čustvenost.

Otroci želijo sprejemati odločitve

Otroci z ADHD v resnici ne želijo, da jim nekdo ukazuje, kaj naj počnejo. Ves dan poslušajo navodila, ki morda v njihovih možganih nimajo smisla. To je zato, ker njihovi možgani na drugačen način obdelajo informacije. Če jih silite, da se držijo vašega organizacijskega sistema, je to obsojeno na propad.

Če se pregovarjate zaradi neurejene otroške sobe, vprašajte otroka, ali ima idejo, kako jo ohraniti urejeno. Če se otrok muči s pripravo za šolo, namesto da mu rečete: “Pospravi za seboj, umij si zobe in obuj čevlje“, poskusite tako: “Tukaj so tri naloge, ki jih je treba opraviti – kako bi jih želel izpolniti?“

Doslednost je koristna za otroke

Predvidljivost in rutina sta zelo koristni za otroke z ADHD. S tem se starši pogosto mučijo, ker predpostavljajo, da doslednost pomeni popolnost. Biti dosleden pomeni le vztrajati pri tem, kar je bilo napovedano.

Otroci so ponosni, ko starši opazijo njihov trud in uspehe

Otroci z ADHD si želijo priznanje, tudi če ne uspejo vedno. Splošne pohvale, kot sta “pameten si” ali “si dobra oseba,” niso vedno koristne in ne bodo vedno padle na plodna tla. Poskusite reči: “Res mi je všeč, kako urejaš mizo, ko postavljaš vilice v kozarce – to je povsem drugače” ali “Hvala, ker si pospravil krožnik v pomivalni stroj, ko sem te prosila.” To so izjave, katerim otroci ne morejo oporekati, temveč se z njimi strinjajo. Ko otrok ne more nadzorovati svojih čustev, mu lahko rečete: “Opazil sem, da si se res trudil, da ne bi vpil na svojo sestro, čeprav si vpil.“

Otroci morajo opaziti napor, ki ga starši vložijo, da bi jih razumeli. Potem se bodo tudi sami trudili na svoj način.