S samopregledovanjem je treba začeti zgodaj

Samopregledovanje in poznavanje svojih dojk je pomembno ne glede na starost. Vsaka ženska naj že v mladosti začne s samoopazovanjem in se tako navadi, kaj je za njene dojke normalno na otip in izgled.

Poleg spola in starosti so dokazani nevarnostni dejavniki tveganja za raka dojk reproduktivni, hormonski in genetski dejavniki tveganja ter življenjski slog.

Večje tveganje za nastanek raka dojk imajo

• ženske, ki so dobile prvo menstruacijo pred 12. letom in prišle v menopavzo po 50. letu starosti;
• ženske, ki niso rodile ali so prvič rodile po 30. letu;
• ženske, ki so bile v menopavzi deležne dolgotrajnega hormonskega nadomestnega zdravljenja;
• že preboleli rak dojk;
• če so v družini prisotne nekatere benigne bolezni dojk in rak dojk;
• Med dejavniki življenjskega sloga pa so najpomembnejši: pitje alkohola, debelost po menopavzi in telesna nedejavnost.
• Tveganje raka dojk zmanjšuje redna telesna dejavnost, vzdrževanje normalne telesne teže in izogibanje alkoholu. Poleg omenjenih, v zdrav življenjski slog spadajo tudi neuporaba tobačnih izdelkov, izogibanje sončenju in uživanje uravnotežene prehrane.

Kadar ima ženska sorodnico z rakom dojk v prvem kolenu, ima lahko dva- do trikrat večje tveganje za nastanek raka dojk kot ženska, ki raka dojke v družinski anamnezi nima, zlasti, če je zbolela sorodnica ob diagnozi mlajša od 50 let, pravi internistka onkologinja dr. Simona Borštnar, dr. med., vodja mamarnega tima na OI.

Pomembna družinska anamneza

Obsežna družinska anamneza raka je prisotna pri tri do pet odstotkih bolnic z rakom dojk. Bolnice velikokrat navedejo tudi podatek, da se v družini poleg raka dojk pojavlja še rak jajčnikov, prostate, rak dojk pri moškem in rak trebušne slinavke. Te bolnice so pogosto mlajše od 50 let, zbolevajo deset do dvajset let prej, kot je to običajno v populaciji.

Pri teh bolnicah je lahko prisotna prirojena genetska okvara enega izmed genov, ki so povezani z dednim rakom dojk. Nastanek dednega raka dojk se povezuje z dedovanjem patogene različice različnih genov (največkrat genov BRCA1 in BRCA2). Verjetnost, da se rak dojk pojavi pri ženski, ki podeduje genetsko okvaro, je večja v primerjavi s splošno populacijo, ni pa nujno, da se rak dojk tudi razvije. Vse nosilke genetskih okvar namreč ne zbolijo z rakom dojk, jih pa zboli velika večina – do 70 odstotkov nosilk patogenih različic na genih BRCA1/2 do dopolnjenega 80. leta zboli z rakom dojk.

V nekaterih primerih smiseln genetski test

Družine, kjer se rak pojavlja pogosteje in pri katerih obstaja sum, da je prisoten dedni rak, je smiselno napotiti v Ambulanto za onkološko genetsko svetovanje na Onkološkem inštitutu Ljubljana. V ambulanto lahko bolnika napoti osebni zdravnik ali zdravnik specialist, ki trenutno obravnava posameznika. Na genetski test so po posvetu poslani le tisti posamezniki, ki ustrezajo kriterijem za testiranje.

V Sloveniji imamo uspešen državni presejalni program za raka dojk DORA, ki deluje po strogih evropskih smernicah kakovosti in po doseženih rezultatih sodi med najuspešnejše evropske presejalne programe za raka dojk.

Večina primerov raka dojk hormonsko odvisnih

Za rakom dojk na leto povprečno zboli 1.400 žensk. V grobem se delijo na neinvazivne (takih odkrijejo približno 100 na leto) in invazivne (takih odkrijejo približno 1.200 do 1.300 na leto). Invazivni raki se v grobem delijo na hormonsko odvisne in hormonsko neodvisne ter HER2-pozitivne in HER2-negativne. Hormonska odvisnost pomeni, da so na rakavih celicah prisotni estrogenski in/ali progesteronski receptorji. Večina, kar tri četrtine rakov dojk, je hormonsko odvisnih. HER2-pozitivnost pa pomeni, da so na rakavi celici prekomerno izraženi receptorji, ki prek rastnih dejavnikov sprejemajo signale za razmnoževanje rakavih celic. HER2-pozitivnih rakov je okoli 15 do 20 odstotkov. Če rakave celice ne izražajo niti estrogenskih in/ali progesteronskih niti HER2-receptorjev, pa govorimo o t. i. trojno negativnih rakih. Teh je okoli 15 do 20 odstotkov.

Možnost za ozdravitev velika, če je bolezen odkrita dovolj zgodaj

Možnost za ozdravitev je praviloma velika, če je rak dojk odkrit pravočasno. Pomembna preiskava za zgodnje odkrivanje raka dojk je mamografija, ki lahko odkrije raka, še preden se ga lahko zatipa. Pomembno vlogo pri zgodnjem odkrivanju raka dojk ima tudi ženska sama, saj lahko s samopregledovanjem oziroma pozornostjo na pojav sprememb na koži dojk, na bradavicah in v dojkah odkrije novonastale in zanjo neobičajne spremembe ter se o njih posvetuje s svojim zdravnikom.

Samopregledovanje in poznavanje svojih dojk je pomembno ne glede na starost. Vsaka ženska naj že v mladosti začne s samoopazovanjem in se tako navadi, kaj je za njene dojke normalno na otip in izgled. Tako lahko hitro zazna, če je kaj drugače; zgodaj zatipa neobičajne zatrdline in opazi spremembe, na katere morda sicer ne bi bila pozorna. Predmenopavzne ženske naj samopregled izvedejo vedno na isti dan po menstruaciji, pomenopavzne ženske pa naj si izberejo določen dan v mesecu.

Od česa je odvisno zdravljenje, lahko preberete tukaj.